Jedro

Ker je bila odločitev o izločitvi premoženja iz zapuščine posledična odločitvi o obsegu skupnega premoženja oziroma deležu tožnice na njem, je sodišče pravilno ugotovilo tudi, da s tem delom zahtevka posebni stroški niso nastali. Drugačne pritožbene navedbe prve toženke niso utemeljene.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep o stroških (VII. točka izreka) potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 1. 10. 2020: dovolilo spremembo tožbe (I. točka izreka); ugotovilo, da nepremičnine, ki so podrobno navedene v II. točki izreka, sodijo v skupno premoženje A. A. in tožeče stranke (tožnice) ter je delež tožnice na tem skupnem premoženju 14,5 %, A. A. 85,5 % (II. točka izreka); ugotovilo, da v skupno premoženje A. A. in tožnice sodi osebni avtomobil znamke Ford Fiesta, reg. št. ... ter je delež tožnice 50 %, delež A. A. pa 50 % (III. točka izreka); ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem A. A. ne sodi skupno premoženje, ustvarjeno v času trajanja zakonske zveze s tožnico, do deleža 14,5 % nepremičnin, specificiranih v IV. točki izreka, ter v deležu 50 % na osebnem avtomobilu (V. točka izreka); kar je tožnica zahtevala več ali drugače, je sodišče zavrnilo (VI. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (VII. točka izreka).

2. Zoper sklep o stroških v VII. točki izreka se pritožuje prvotožena stranka (prva toženka) zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Uvodoma povzema odločitev sodišča prve stopnje. Navaja, da je stališče sodišča, da uspeha pravdnih strank ni mogoče izračunati po matematičnih pravilih, nepravilno.

Prva toženka pojasnjuje svoj izračun. Glede nepremičnin v k.o. ..., ki so bile predmet 2. in 5. točke primarnega tožbenega zahtevka, je sodišče ugotovilo, da ne sodijo v posebno premoženje tožnice, temveč je njen delež na njih le 14,5 % in se takšen delež izloči iz zapuščine, v tem delu je njen uspeh 14,5 %. Glede ostalih 31 nepremičnin, ki so naštete v II. točki izreka izpodbijane sodbe, je tožnica zahtevala, da se izločijo iz zapuščine do deleža ¾, sodišče je ugotovilo, da znaša delež tožnice ne teh nepremičninah 14,5 %, torej je uspela v približni višini 19,3 %. Glede osebnega avtomobila znamke Ford Fiesta pa je uspela do 50 %. Na podlagi takšnih zaključkov in s pomočjo ocene vrednosti spornega predmeta, ki jo je sodišče določilo s sklepom z dne 8. 7. 2016, je nezahteven tudi izračun končnega tožničinega uspeha v tej pravdi, po izračunu prve toženke je uspela z 18,9 % primarnega tožbenega zahtevka. Stališče sodišča, da se je bilo treba odmakniti od ustaljenega pravila o povrnitvi pravdnih stroškov in uspeh pravdnih strank določiti ob upoštevanju vseh okoliščin primera, je ob povedanem napačno.

Napačen je tudi zaključek sodišča, da je tožnica po temelju uspela glede vseh točk tožbenega zahtevka. Tožnica je trdila, da je večina premoženja iz njenega primarnega tožbenega zahtevka njenega, izkazalo pa se je, da je po večini (tj. do deleža v višini 71 %) posebno premoženje njenega pokojnega moža in je le 29 % tega premoženja mogoče šteti kot njuno skupno premoženje, na katerem ima tožnica polovični delež. Temelj zadeve ni bilo ugotavljanje obsega skupnega premoženja, temveč samo višina deleža, ki naj bi tožnici pripadal na tem premoženju in naj bi se ga izločilo iz pokojnikove zapuščine. Zato ne drži, da so zaradi tega dela nastali le zanemarljivi stroški. Ravno zaradi ugotavljanja višine tožničinega deleža na premoženju so nastali vsi stroški postopka. Tožnica je zato dolžna plačati prvi toženki 81,1 % vseh stroškov, ki so tej nastali med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Prva toženka predlaga, da višje sodišče VII. točko izreka spremeni tako, da je tožnica dolžna prvi toženki povrniti pravdne stroške postopka pred sodiščem prve stopnje glede na njen (v pritožbi obrazložen)(ne)uspeh v pravdi.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z drugim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko sodišče, če stranka deloma zmaga v pravdi, glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. Navedeno pravilo je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da glede na obseg in raznovrstnost tožbenega zahtevka tožnice uspeha pravdnih strank ni mogoče izračunati po matematičnih pravilih in prva toženka neutemeljeno izkazuje nasprotno z opiranjem na oceno vrednosti spornega predmeta, ki bistveno odstopa od v postopku ugotovljenih dejanskih vrednosti spornih nepremičnin. Poleg tega se izračun prve toženke omejuje le na uspeh tožnice ob upoštevanju njenega deleža na nepremičninah in premičnini, zanemari pa njen uspeh po temelju.

7. Prva toženka neutemeljeno navaja, da temelj te zadeve ni bilo ugotavljanje obsega skupnega premoženja, kot je upoštevalo sodišče, temveč samo višina deleža, ki naj bi tožnici pripadal na tem premoženju in naj bi se ga posledično izločilo iz pokojnikove zapuščine. V predmetnem postopku je namreč sodišče odločalo o obsegu skupnega premoženja tožnice in pokojnega A. A., deležu tožnice in pokojnega A. A. na skupnem premoženju in o tem, kaj v zapuščino A. A. ne sodi (torej o izločitvi tožnici solastnih deležev iz zapuščine). Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnica po temelju uspela glede vseh točk tožbenega zahtevka. Razsodilo je namreč, da vse sporne nepremičnine spadajo v skupno premoženje tožnice in A. A. Nadalje je sodišče razsodilo, da je delež tožnice na skupnem premoženju 14,5 % na nepremičninah in 50 % na premičninah, po predhodni ugotovitvi, da 29 % spornega nepremičnega premoženja predstavlja skupno premoženje tožnice in A. A. (glede višine zatrjevanega deleža na skupnem premoženju je bila torej tožnica neuspešna, saj je sodišče ugotovilo, da je njen delež na skupnem premoženju polovičen). Ker je bila odločitev o izločitvi premoženja iz zapuščine posledična odločitvi o obsegu skupnega premoženja oziroma deležu tožnice na njem, je sodišče pravilno ugotovilo tudi, da s tem delom zahtevka posebni stroški niso nastali. Drugačne pritožbene navedbe prve toženke niso utemeljene. Ob ugotovljenem dejanskem stanju je tako sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da glede na dosežen uspeh pravdnih strank (opredeljen v polovičnem deležu) vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

8. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep o stroških (VII. točka izreka) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Prva toženka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka. Svoje stroške pritožbenega postopka nosi tudi tožnica, saj njen odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje in je bil tako nepotreben. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 154. členu, 155.členu in prvem odstavku 165. člena ZPP.