Jedro

Razlogi, ki govorijo v prid odločitvi, da se za upravljanje z nepremičnino v Ljubljani določi sodedinja, so dovolj prepričljivi. S tem, ko je bilo sodedinji zaupano upravljanje, ni pridobila večjih upravičenj iz naslova svojega solastninskega deleža na isti nepremičnini. Podeljuje ji le upravičenja v zvezi s solastninskim deležem zapustnika, pri tem pa je dolžna ravnati v korist obeh dedičev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Dedič sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo upravitelja posameznih delov zapuščine po pokojni A. A. Za upraviteljico četrtinskega solastnega dela nepremičnine 0000 1060/3, ki v naravi predstavlja stanovanje, garažo in vrt v stanovanjski hiši, je postavilo zapustnikovo hčer, ji naložilo pripravo popisa stanja ob prevzemu nepremičnine, izvedbo opravil rednega upravljanja z namenom ohranjanja vrednosti zapuščine, ter podalo soglasje za oddajo solastnega deleža nepremičnine v najem (II. točka izreka). Določilo je tudi upravitelja ½ solastnega deleža glede dela stavbe 0000-00-21 (I. točka izreka).

2. Dedič v pritožbi zoper II. točko navedenega sklepa uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da za upravitelja navedenega dela zapuščine postavi njega, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pri izbiri upravitelja sodišče ni upoštevalo strokovne usposobljenosti. Sodedinji je zaupalo v upravljanje premoženje, ki je vsaj dvakrat vrednejše od premoženja, ki je v upravljanje zaupano njemu. Sam ima boljše reference kot sodedinja. Je strojni tehnik in diplomirani inženir elektrotehnike ter računalniški strokovnjak. Ima izkušnje z raznovrstnimi popravili in tehničnimi deli na nepremičninah in jih je opravljal tudi na sporni nepremičnini. Na naroku 30. 6. 2021 mu ni bila dana možnost, da bi podal vsa relevantna dejstva. Večkrat mu je bila odvzeta beseda. Sam se je v vlogah zavzemal za sklenitev dednega dogovora in ločitev nepremičnine na dva dela. Ni jasno, ali bo stanovanje, ki nima uporabnega dovoljenja in je potrebno obnove, mogoče oddajati v najem. Dostop do plinske peči ima tudi sam. Tudi v stanovanju v Ankaranu je treba urediti ogrevanje, sam pa za to nima sredstev. Ne ve, ali so plačani obratovalni stroški, ali bo glede na lego stanovanja in epidemiološke razmere stanovanje možno oddati v najem. Sam je bolj naklonjen prodaji tega stanovanja. Dedinja bo dobila v upravljanje tudi zidano garažo, ki je edini primeren prostor za shranjevanje koles in večjega orodja. Sam se ne želi odreči možnosti souporabe garaže na nepremičnini v Ljubljani. Kot možno rešitev je predlagal, naj se dnevna soba izvzame iz oddaje v najem in se preuredi v veliko shrambo. Obstaja nekaj relativno poceni gradbenih rešitev za ureditev dveh ločenih vhodov v stanovanje sestre in v stanovanje zapustnikov. Pričakuje, da bo v primeru, če bo dedinja oddajala stanovanje zapustnikov v najem in pri tem zadržala del za svojo uporabo, souporabo pod enakimi pogoji omogočila tudi njemu.

Razlogi za neprimernost dedinje za upraviteljico so navedeni v številnih vlogah. V zvezi s temi navedbami je predlagal zaslišanje prič, čemur sodišče ni sledilo. Navedel je številna ravnanja o odnosu dedinje do pokojnih staršev in do njega. Zmotno je stališče v izpodbijanem sklepu o nepomembnosti trditev o finančnem stanju dedinje, o odsotnosti dedinjinega pojasnila o denarju na zapustnikovem računu po smrti njegove žene in o njenem omejevanju dostopa do zapuščine staršev. Stanje hiše in vrta je nevzdržno, sam pa ni nikoli nasprotoval rezanju rastlinja okrog hiše, temveč prekomernemu sajenju dreves, grmičevja in plezalk. Neresnične so trditve sodedinje, da je živela v skupnem gospodinjstvu s starši in ji zato pripada vse pohištvo in gospodinjski aparati iz stanovanja staršev. Sodišče ni upoštevalo njegovih navedb, da se bo z morebitnim oddajanjem v najem poslabšal bivanjski standard v njegovem stanovanju. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno štelo dedinji v dobro, da je poskrbela za popravilo centralnega ogrevanja, njemu pa v slabo, da je soglasje za izvedbo gradbenih del pogojeval z začasno selitvijo svojih stvari v stanovanje staršev. Želel je le enakopraven dostop do nepremičnine zapustnikov. Nihče ne bi bil prikrajšan, če bi svoje stvari za teden ali dva odložil tam. Zmotna je ugotovitev, da je dedinja prva pričela z odpravljanjem napake. Iztekanje vode iz sistema centralnega ogrevanja je opazil sam in nanj opozoril dedinjo. Vsa stanovanja v hiši imajo še druge možnosti za ogrevanje. Dedinja mu preprečuje dostop do vsakršnih informacij v zvezi z zapuščino.

3. Dedinja v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi 366.a člena ZPP je sodnica poročevalka odločila o zadevi kot sodnica posameznica.

6. Ker so razlogi tako v izpodbijanem sklep kot v pritožbi v bistvenem enaki razlogom v sklepu in pritožbi istega dediča v zapuščinskem postopku, ki teče po zapustničinem možu, je tudi pritožbeno sodišče le ponovilo razloge, s katerimi je zavrnilo sklep sodišča prve stopnje, izdan v tisti zadevi.1

7. Pritožnik je 30. 12. 2021 vložil dopolnitev pritožbe. Ker je bil izpodbijani sklep pritožnikovi pooblaščenki vročen 7. 8. 2021, se je pritožbeni rok, ki je pričel teči z iztekom sodnih počitnic, iztekel 31. 8. 2021. Dopolnitev je tako prepozna in je zato pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

8. Po prvi zavrnitvi predloga je sodišče prve stopnje v novem postopku upoštevalo napotke, podane v sklepu pritožbenega sodišča,2 upravljanje nepremičnin razdelilo med oba dediča ter podalo soglasje za oddajo nepremičnin v najem. Pritožnik izpodbija le odločitev glede upravljanja nepremičnin v Ljubljani.

9. Do delitve dediči skupno upravljajo in razpolagajo z dediščino. Kadar se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine in ni izvršitelja oporoke, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja (drugi odstavek 145. člena ZD). Za upravitelja lahko postavi sodišče tudi koga izmed dedičev (tretji odstavek 145. člena ZD).

10. Sodišče je v razlogih sklepa o postavitvi dedinje za upravljavko dela zapuščine v Ljubljani navedlo, - da je izpostavila težavo in predlagala rešitev, ki je brez soglasja sodediča ne more izpeljati, - da v isti nepremičnini živi in jo uporablja ter ima s konkretno nepremičnino skupen vhod, tako da je realno pričakovati, da bo vsakodnevno spremljala stanje nepremičnine in odpravljala napake, - da je pritožnik kot sodedič nasprotoval njeni postavitvi brez konkretnih očitkov, ki bi kazali na njeno nesposobnost, - da očitki o finančnem stanju v obdobju 2015 – 2018 in odsotnost komunikacije z dedičem za izbiro upravljavca niso pomembni, - da ni navedel, zakaj bi bil sam primernejši in – da je predlagal preureditev, kar pa presega osnovni namen – ohranitev substance stvari, ki sodijo v zapuščino.

11. Neutemeljen je očitek, da sodišče ni upoštevalo njegove boljše strokovne usposobljenosti za upravljanje nepremičnine v Ljubljani. Pritožnik je okoliščine v zvezi s tem prvič navedel v pritožbi, razlogi, s katerimi je opravičeval svoje ravnanje, pa ne dajejo podlage za sklep, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Iz zapisnika namreč ne izhaja, da mu ne bi bila dana možnost navajanja dejstev. Zapis, s katerim utemeljuje očitek, ne izhaja iz zapisnika v tej zadevi (v kateri se ni razpravljalo o upravljanju v zvezi z osebnim vozilom).

12. Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da je v zvezi z odločitvijo o upravljanju nepremičnine med zapuščinskim postopkom predlagal zaslišanje več prič. Trditev je splošna (ni navedel, katere priče je predlagal in o čem konkretno bi izpovedale), poleg tega pa v njegovih vlogah takega predloga ni.

13. Razlogi, ki govorijo v prid odločitvi, da se za upravljanje z nepremičnino v Ljubljani določi sodedinja, so dovolj prepričljivi. S tem, ko je bilo sodedinji zaupano upravljanje, ni pridobila večjih upravičenj iz naslova svojega solastninskega deleža na isti nepremičnini. Podeljuje ji le upravičenja v zvezi s solastninskim deležem zapustnika, pri tem pa je dolžna ravnati v korist obeh dedičev. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da pretekla ravnanja v odnosu do staršev in do njega, ki jih je pritožnik navedel v svojih vlogah, ne vzbujajo dvoma o tem, da je sodedinja zmožna poskrbeti zato, da bo zapuščini (zapustnikov delež na stanovanju v Ljubljani) med zapuščinskim postopkom kolikor mogoče ohranjena njena vrednost. 14. Dovolj pretehtana je tudi odločitev, da sme upraviteljica dati nepremičnino v najem. Upoštevaje navedbe obeh dedičev, da je treba zagotoviti sredstva za poravnavanje obratovalnih stroškov in vzdrževanje za čas zapuščinskega postopka, je odločitev o oddajanju v najem smiselna.

15. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da pritožnikovi predlogi o preureditvi presegajo namen, ki ga zasleduje določitev upravljavca zapuščine. Neutemeljeni so tudi pritožbeni pomisleki, da bi oddajanje v najem motilo sodediča v uživanju posesti njegovega stanovanja. Morebitni najemnik ne more imeti večjih upravičenj od upravljavca stanovanja, ki (oziroma katerega del) sodi v zapuščino, ta pa je dolžan upoštevati tudi upravičenja drugih solastnikov nepremičnine.

16. Ostali pritožbeni pomisleki se nanašajo na sporna vprašanja, ki niso predmet izpodbijane odločitve, ampak bo o njih odločeno v nadaljevanju zapuščinskega postopka.

17. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka, ki jih je priglasil sodedič v odgovoru na pritožbo, temelji na prvem odstavku 174. člena ZD.

1 Glej sklep VSL I Cp 1856/2021 z dne 7. 12. 2021. 2 Glej sklep VSL I Cp 390/2021 z dne 15. 4. 2021.