Jedro

Sodišče razdeli pozneje najdeno premoženje zapustnika z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep o dedovanju naknadno najdenega premoženja se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. S sklepom D 112/2009 z dne 30. 12. 2020 je sodišče prve stopnje sklenilo, da v zapuščino po pokojni spada poleg premoženja, ki ga je sodišče obravnavalo v sklepu o dedovanju D 112/2009 z dne 11. 4. 2011 še do 1/1 parcela ... 477/2. Nato je odločilo, da v skladu z določilom člena 221 ZD deduje to naknadno najdeno premoženje zapustnice pranečakinja J. J., nečak P. B. in nečak M. B. Čisto vrednost zapuščine je sodišče prve stopnje ocenilo na 5.509,00 EUR. Nato je odredilo pri tem zapustničinem premoženju vknjižbo lastninske pravice na prej omenjene dediče. Sodišče prve stopnje je odločilo kot v izreku sklepa zato, ker naknadno najdenega premoženja ni razdelilo na podlagi dednih izjav v zapuščinskem postopku pod D 112/2009, saj je bil predmet sklepa o dedovanju premoženje v vrednosti do 1.000,00 EUR, predmet naknadno najdenega premoženja pa je premično premoženje, vrednosti po GURS nekaj čez 5.000,00 EUR. Tako sodišče ocenjuje, da se je obseg zapuščine bistveno spremenil in je sodišču ta nova situacija narekovala, da pridobi nove dedne izjave vseh dedičev. Odločilo je še o plačilu sodne takse.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje dedinja J. J. Podaja pritožbo v laični obliki. Mnenja je, da je izpodbijani sklep sodišče prve stopnje napačno oprlo le na sklep št. D 112/2009 z dne 11. 4. 2011, saj kasneje najdeno premoženje ne predstavlja premoženja zapustnice v agrarni skupnosti, ampak gre za nepremičnino, ki je bila v izključni lasti zapustnice že ob njeni smrti dne 12. 1. 1987. O dedovanju premoženja, ki je bilo last zapustnice ob njeni smrti, pa je naslovno sodišče odločalo s sklepom o dedovanju D 283/87 z dne 10. 3. 1988. Če bi sodišče upoštevalo tudi vrednost premoženja po omenjenem sklepu o dedovanju, bi ugotovilo, da je vrednost naknadno najdenega premoženja v primerjavi s tistim, ki je bilo predmet sklepa o dedovanju D 283/87 izredno majhna in da se tako obseg zapuščine ni bistveno spremenil. Navaja vrednost takrat podedovanega premoženja. Nato navaja, da je zapustnica z delom premoženja razpolagala že za svojega življenja in je iz darilne pogodbe pomotoma izostala parcela, ki je sedaj predmet naknadnega dedovanja. Iz zapuščinskega postopka D 283/87 pa izhaja, da je zapustnica s premoženjem razpolagala z oporoko in da je njej kot dedinji, poleg izrecno navedenih nepremičnin, zapustila tudi vso ostalo njeno premoženje, ki bo obstajalo ob njeni smrti in s katerim ni drugače razpolagala. Oporoka je bila razglašena in je veljavna. Zato bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati to oporoko, oziroma opraviti dedovanje na podlagi sklepa o dedovanju D 283/87 z dne 10. 3. 1988, ne pa samo na podlagi sklepa D 112/2009 z dne 11. 4. 2011. Mnenja pa je, da v kolikor bo sodišče vendarle vztrajalo pri ugotavljanju obsega zapuščine kot v izpodbijanem sklepu pa je mnenja, da bi moralo poleg vrednosti zapuščine, ki je bilo predmet dedovanja po prejšnjem sklepu o dedovanju D 112/2009 z dne 11. 4. 2011, upoštevati tudi vrednost premoženja, ki je bilo predmet dedovanja po prejšnjem sklepu o dedovanju D 283/87 z dne 10. 3. 1988. V tem primeru je jasno, da se zaradi naknadno najdene parcele št. 477/2 k.o. ... obseg zapuščine ni bistveno spremenil, zato bi moralo sodišče upoštevati dedne izjave ostalih dedičev v zapuščinskem postopku D 112/2009, ki so se bodisi dediščini odpovedali bodisi se k dedovanju po pokojni zapustnici niso priglasili in tudi v tem primeru njo določiti kot edino dedinjo naknadno najdenega premoženja. Predlaga, da se pritožbi ugodi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. S sedaj izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izdalo sklep o dedovanju naknadno najdenega premoženja, pri tem pa je zmotno uporabilo določbo člena 221/I Zakona o dedovanju (pozneje najdeno premoženje). Po tej določbi, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Iz pritožbenih navedb in tudi iz vsebine prilog spisa izhaja, da je izvorni sklep o dedovanju (214. člen ZD) po pokojni T. J., sklep takratnega Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Velenju D 283/87 z dne 10. 3. 1988, na kar pravilno opozarja v pritožbi oporočna dedinja iz tega sklepa o dedovanju, to je J. J. Sklep o dedovanju na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, ki se je vodil pod D 112/2009 je tako dejansko prvi dodatni sklep o dedovanju naknadno najdenega premoženja in to ni izvorni sklep o dedovanju po pokojni J. T. V sedaj izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje materialnopravno ne pojasni zakaj je upoštevalo kot podlago za odločitev o sedaj naknadno najdenem in predlaganem premoženju, to je glede parc. št. 477/2 k.o. ... tako imenovani ″vrednostni kriterij″. Takšnega kriterija glede določanja vrednosti naknadno najdenega premoženja v primerjavi z izvornim podedovanim premoženjem Zakon o dedovanju ne pozna in sodišče tudi ni pojasnilo na kateri materialnopravni podlagi je sprejelo odločitev glede primerjave vrednosti premoženja. Če pa je takšen kriterij že uporabilo, potem bi moralo upoštevati navedbe dedinje o tem, da se je skoraj celotno zapustničino premoženje, ki ga je zapustnica imela v trenutku smrti dedovalo v izvornem zapuščinskem postopku, vodenim pod D 283/87 in ki je zajeto v sklep o dedovanju z dne 10. 3. 1988. Odločitev sodišča prve stopnje je zato v točki 3 obrazložitve, ki je dejansko osnova za postopanje sodišča prve stopnje materialnopravno napačna. Zato je sodišče druge stopnje moralo ob uporabi določbe člena 365 ZPP v zvezi s členom 163 ZD, sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti temu sodišču v nov postopek.

5. V ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje ustrezno materialnopravno pojasniti uporabo ″vrednostnega kriterija″ ali pa opraviti dedovanje na način kot ga predlaga dedinja v pritožbi in ki je podan v skladu z določbo prvega odstavka 221. člena ZD. Sodišče bo zato moralo pri odločanju upoštevati izvorni sklep D 283/87 z dne 10. 3. 1988 ali pa eventualno slediti navedbi pritožnice. V kolikor bo sodišče prve stopnje vztrajalo pri ugotavljanju obsega zapuščine na podlagi sklepa o dedovanju D 112/2009 z dne 11. 4. 2011 in bo ta sklepa vzelo kot sklep na podlagi katerega bo odločilo o naknadno najdenem premoženju, bo zato moralo sodišče upoštevati dedne izjave ostalih dedičev v zapuščinskem postopku D 112/2009 in odločiti na podlagi tako izdanega sklepa o dedovanju D 112/2009 z dne 11. 4. 2011 (list. št. 217-218 spisa).