Jedro

Tožnik ne more uspeti z navedbo, da bo v primeru rušitve objekta nastala velika škoda, saj je gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje zaradi vzpostavitve zakonitega stanja vsakomur dolžan izreči ukrep po 152. členu ZGO-1.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ pod 1. točko izreka odločil, da mora inšpekcijski zavezanec A.A. - sedaj tožnik takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo stanovanjskega objekta v tlorisni izmeri 13,2 x 7,6 m na zemljišču s parc. št. 2387/3, k.o. ...; pod 2. točko izreka je odločil, da mora tožnik v šestih mesecih po vročitvi te odločbe odstraniti objekt iz 1. točke izreka te odločbe in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške; pod 3. točko izreka je tožnika opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti iz 2. točke izreka te odločbe pričel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz 2. točke, ki se bo opravil po drugih osebah; pod 4. točko izreka je tožniku izrekel prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov in sicer 5 vrst prepovedi; pod 5. točko izreka je odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene odločitve in pod 6. točko izreka je odločil, da stroški postopka niso nastali. V svoji obrazložitvi navaja, da je bilo v postopku z inšpekcijskim ogledom in z zaslišanjem tožnika ugotovljeno, da je tožnik zgradil stanovanjski objekt brez gradbenega dovoljenja. Pri inšpekcijskem pregledu dne 3. 7. 2012 je bilo ugotovljeno, da je stanovanjski objekt v uporabi. Tožnik je dne 22. 8. 2012 na zapisnik izjavil, da je v letu 1989 zgradil zidan gospodarski objekt v tlorisni izmeri 9 x 7 m, da ga je v letu 1993 dozidal ter nad starim obstoječim objektom in dozidavo izvedel mansardo, da sta dozidava in mansarda urejeni za bivanje, da je za legalizacijo celotnega objekta že bil izdelan projekt iz januarja 1999, da je na UE Maribor dne 22. 2. 1999 podal vlogo za legalizacijo gospodarskega objekta, vendar do sedaj gradbeno dovoljenje ni bilo izdano zaradi neskladnosti tlorisnih dimenzij objekta po projektu in dimenzij zgrajenega objekta in da postopka za legalizacijo gospodarskega objekta, po zavrnitvi zahtevka v letu 2007, ni več nadaljeval. Tožnik bi za obravnavani objekt moral imeti gradbeno dovoljenje po tako po ZGO-1, kakor tudi na podlagi prej veljavnega Zakona o graditvi objektov (ZGO), ki pa ga nima. Ker je objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja, je bilo odločiti kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ se sklicuje na določbe 152., 148. in 158. člena ZGO-1. Drugostopenjski organ je s svojo odločbo pod 1. točko izreka odločil, da se v izreku odločbe gradbenega inšpektorja z dne 28. 8. 2012 odpravi 3. točka izreka, tako da se nadomesti z novo, ki se glasi: „Inšpekcijskega zavezanca se opozori, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti iz 2. točke izreka te odločbe začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo“, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnil in pod 2. točko izreka odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov postopka zavrne. Meni, da je prvostopenjski organ tožniku pravilno izrekel navedeni inšpekcijski ukrep, ker je bilo za obravnavani objekt tako v času gradnje, kot tudi po sedaj veljavnih predpisih, potrebno pridobiti ustrezno upravno dovoljenje, ki pa ga tožnik nima.

Tožnik v tožbi navaja, da je k pritožbi podal tudi predlog za odložitev izvršbe, o katerem pa niti prvostopenjski, niti drugostopenjski organ nista odločila. Oba organa bi tudi morala upoštevati, da je v teku postopek za legalizacijo gradnje, saj je tožnik dne 5. 11. 2012 na upravno enoto Maribor podal vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Organa bi mu morala dati čas, da se izpelje postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je trenutno v fazi pridobitve projektne dokumentacije. Ker so postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja dolgotrajni, se zna zgoditi, da bo prišlo do rušitve objekta, nato pa bo izdano gradbeno dovoljenje, vsled česar bo škoda velika. Tožnik je že v pritožbi navajal, da je na omenjeni parceli manjši objekt že stal, dozidave pa so se vršile v letu 1989 in 1983 in tudi pojasnil, kakšni so bili zapleti potem, ko je bila dana vloga za legalizacijo dne 22. 2. 1999. Navedel je, da je upravni organ zavrnil vlogo, pritožbo, Upravno sodišče pa je v upravnem sporu tožbi ugodilo in odločbi odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Upravni organ pri ponovnem odločanju ni upošteval ugotovitev in napotkov Upravnega sodišča in je ponovno odločil v škodo tožnika. Zoper odločbo z dne 2. 4. 2007 se tožnik ni pritožil, ker so mu na upravnem organu svetovali, naj se ne pritožuje, ker bo slej ko prej prišlo do legalizacije objektov, kot je tudi tožnikov. Objekt, ki predstavlja stanovanjsko-poslovni objekt, ima tudi hišno številko in je priključen na infrastrukturo, kar ne bi imelo smisla, če območje ne bi bilo predvideno za pozidave. Če se bo stanovanjsko-poslovni objekt porušil, tožnik z družino nima kam iti in bo tako še en socialni problem več in to zaradi tega, ker se bo porušil objekt, ki že več kot 20 let stoji na navedeni parceli. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da obe odločbi odpravi in sicer odločbo prvostopenjskega organa v vseh točkah izreka odločbe, razen v točki 3. točki ter odločbo drugostopenjskega organa pod točko 1 izreka odločbe. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za ukrep gradbenega inšpektorja v zvezi z nelegalno gradnjo, izrečen na podlagi določb 152. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1).

Opredelitev nelegalne gradnje je podana v točki 12. 1. prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Le-ta določa, da nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez gradbenega dovoljenja. V primeru nelegalne gradnje pa inšpektor odredi ukrepe, kot jih določa 152. člen ZGO-1. Po citirani zakonski določbi inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišča, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

Iz dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve, ki med strankama niso sporne, izhaja, da je tožnik sporni objekt, ki ga je gradil v več etapah, zgradil brez gradbenega dovoljenja oziroma brez drugega ustreznega dovoljenja na podlagi prej veljavnih predpisov. V skladu z zgoraj navedeno določbo točke 12.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 to pomeni, da gre za nelegalno gradnjo. Ker je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo, je tožniku tudi pravilno odredil ukrepe v zvezi z nelegalno gradnjo po 152. členu ZGO-1. Glede na navedeno sodišče tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene. Tožbena navedba, da upravni organ ni odločil o predlogu za odlog izvršbe, ne more biti upoštevna, ker je iz spisovnih podatkov razvidno, da je prvostopenjski organ o tem predlogu odločil posebej in sicer s sklepom z dne 20. 3. 2013. Tudi dejstvo, da je tožnik podal vlogo za legalizacijo gradnje, na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati. Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati navedba, da ima objekt hišno številko in da je priključen na infrastrukturo. Navedba, da prvostopenjski organ v ponovljenem postopku ni upošteval napotkov upravnega sodišča, je povsem pavšalna in ni navedeno katerih napotkov ni upošteval, zato je ni mogoče upoštevati. Tudi z navedbo, da bo v primeru rušitve objekta škoda velika, tožnik ne more uspeti, ker je gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje, zaradi vzpostavitve zakonitega stanja, vsakomur dolžan izreči ukrep po 152. členu ZGO-1. Ker je odločitev upravnega organa (tako prvostopenjskega, kakor tudi tožne stranke za njim) po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.