Jedro

Priznanje deleža na skupnem premoženju z oporoko ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali materialnim načelom, zato ni nična. Oporoka pa tudi ni neveljavna. Kdaj so razpolaganja v oporoki neveljavna, določa ZD v 68. členu (če se kaj zapušča sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam pri oporoki ali prednikom, potomcem, bratom, sestram ter zakoncu teh oseb).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep o dedovanju potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom o dedovanju ugotovilo, kaj spada v zapuščino po pokojnem V. G., kdo so dediči, nato pa dediščino v skladu z zakonom in oporoko razdelilo.

2. Zoper sklep se je pritožil dedič G. G. zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče nepravilno ugotovilo, da spada v zapuščino le 1/10 zapustnikovega solastnega deleža do 1004/10000 na parc. št. 1191 in 1193, obe k.o. x (poslovni prostor na R.). Oporočno razpolaganje zapustnika, kjer je izvenzakonski partnerki M. M. na omenjenem premoženju priznal solastni delež do 9/10, je nično. Zakon o notariatu je določal, da morajo biti v obliki notarskega zapisa sklenjene pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema (enako velja za izvenzakonska partnerja). Zapustnik bi lahko prenesel na svojo izvenzakonsko partnerko solastni delež do 9/10 edino s pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa. Priznanje solastninskega deleža v oporoki je nično. Ker premoženja na partnerko ni prenesel s pravnim poslom v obliki notarskega zapisa, je treba ta del premoženja upoštevati kot del, s katerim zapustnik ni (veljavno) razpolagal in ga je potrebno upoštevati kot zapuščino zapustnika. Dedič je oporoko priznal le v delu 1/10, v delu 9/10 pa je oporoka nična. Na ničnost pa pazi sodišče po uradni dolžnosti. Ker sodišče ničnih določil oporoke ni upoštevalo po uradni dolžnosti, je zato zmotno uporabilo materialno pravo in posledično nepravilno ugotovilo dejansko stanje, to je obseg zapuščine.

3. Dedinja M. M. je na pritožbo odgovorila. Zavrača pritožbene navedbe in opozarja, da oporoka ni obligacijsko razmerje, zato se zanjo ne uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika. Obliko in vsebino oporoke ureja Zakon o dedovanju. Sicer pa izjava o priznanju deleža na skupnem premoženju ni nedovoljeno razpolaganje, kot trdi pritožba, saj ne nasprotuje ustavi, predpisom ali moralnim normam, predmet razpolaganja pa tudi ni nedopusten. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep o dedovanju v celoti potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba dediča – sina pokojnega V. G. se nanaša le na lastnoročno oporoko, ki jo je pokojni napravil 24. 1. 2005 in s katero je dedinji – izvenzakonski partnerki M. M., priznal solastni delež do 9/10 na poslovnih prostorih, ki se nahajajo v R.. Za izključno dedinjo svojega solastnega deleža do 1/10 je določil M. M..

6. Drži navedba v pritožbi, da morajo biti pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema (enako velja za izvenzakonske partnerje) sklenjene v obliki notarskega zapisa, vendar pa ne držijo nadaljnje pritožbene navedbe, da je zapustnik s solastnim deležem 9/10 razpolagal na nedopusten način in da je oporoka, ki jo je napravil, zato nična. Oporoka (testament) je enostransko preklicna v predpisani obliki dana izjava volje, s katero neka oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Oporoka je glede nastanka, obstoja in posledic oziroma vsebine odvisna samo od volje oporočitelja. Za veljavnost oporoke ni potrebno soglasje osebe, ki naj dobi korist z oporoko. Priznanje deleža na skupnem premoženju ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali materialnim načelom, zato ni nična. Oporoka pa tudi ni neveljavna. Kdaj so razpolaganja v oporoki neveljavna, določa Zakon o dedovanju v 68. členu (če se kaj zapušča sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam pri oporoki ali prednikom, potomcem, bratom, sestram ter zakoncu teh oseb). Za nič od povedanega v tem primeru ne gre. Povedano pomeni, da je zapustnik v oporoki lahko razpolagal s svojim premoženjem in ga zapustil dedičem po svoji volji, ki jo je v oporoki zapisal. Ne drži, da bi lahko solastni delež 9/10 prenesel na svojo izvenzakonsko partnerko le s pravnim poslom v obliki notarskega zapisa.

7. Prvo sodišče je po povedanem popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Pritožba dediča po povedanem ni utemeljena, zato je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje potrdilo.