Jedro

V takrat veljavnem 133. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je bilo določeno, da kdor je imel izdatke zaradi preživljanja kake osebe, sme s tožbo zahtevati povračilo izdatkov od tistega, ki jo je dolžan preživljati, kolikor so bili ti izdatki potrebni. Tako v izvršbi, ki se je vodila zoper očeta upnice, zarubljena sredstva, ki so bila nakazana dolžnici kot zakoniti zastopnici upnice (in L. L.), ne pripadajo avtomatsko njej, četudi je imela dodatne izdatke za upnico, temveč mora za to pridobiti izvršilni naslov do očeta upnice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v I. in II. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom pod I zavrnilo ugovor dolžnice, pod II odločilo, da dolžnica sama krije svoje stroške odgovora na upničin odgovor z dne 14. 5. 2020, pod III pa ustavilo izvršilni postopek.

2. Zoper I. in II. točko izreka se po pooblaščenki pritožuje dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov. Povzame ugovor, ki ga je vložila zoper sklep o izvršbi. Ocenjuje, da ga je obrazložila in izkazala, da je izterjevano terjatev poplačala. Ne strinja se s stališčem sodišča, da ji denar, ki ga je prejela v okviru izvršbe I 188/2016, ki je tekla zoper očeta upnice M. L., za čas, ko je bila upnica dodeljena v vzgojo in varstvo njej, denar pa je bil nakazan, ko sta bili deklici že predodeljeni očetu, ne pripada in da s tem denarjem ni mogla plačati preživnine za svoji hčerki za naprej. V kolikor bi upnici smatrali, da gre za njun denar, bi ga morali od nje zahtevati po sodni poti in ne z navedbami v predmetnem postopku. Opozori, da oče preživnine po sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. IV P 77/2014 ni plačeval, zato je bilo celotno breme preživljanja in s tem življenja hčera, tudi upnice, na njej. Iz svojih sredstev je morala sama zagotavljati vire za zadovoljevanje dnevnih, tedenskih in mesečnih potreb svojih hčera. Zato izterjana sredstva od očeta (v zadevi I 188/2016) dejansko pomenijo pokritje sredstev, ki jih je plačevala namesto očeta, ko sta ji bili hčerki dodeljeni v vzgojo in varstvo. S plačilom 400,00 EUR upnici je izpolnila svojo preživninsko obveznost. Meni, da je njen ugovor obrazložen in utemeljen tudi glede plačil 23. 1. 2018, 3. 4. 2018 in 26. 6. 2018 v višini 50,00 EUR, pri čemer se sodišče do teh plačil ni opredelilo. S tem je bila preživnina poravnana do vključno septembra 2018. Preživnino za mesece oktober, november in december 2018 pa je poravnala z nakazilom 270,00 EUR, kar je dokazala s priloženimi dokazili. Ocenjuje, da bi sodišče moralo njenemu ugovoru ugoditi po 8. točki prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter sklep o izvršbi v celoti razveljaviti. Predlaga, da se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu I. in II. točki izreka spremeni tako, da se njenemu ugovoru v celoti ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in predmetni postopek ustavi, oziroma, da se sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, upnici pa se naložijo v plačilo stroški postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo upnica nasprotuje pritožbenim navedbam dolžnice. Sklicuje se na svoj odgovor na ugovor, v katerem je utemeljila predlog za izvršbo. Zavzema se za zavrnitev pritožbe in povrnitev stroškov izvršilnega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje ter jih v izogib ponavljanju povzema v svojo obrazložitev, glede na izrecna pritožbena izvajanja pa še dodaja:

6. Pritožbeno sklicevanje na bistvene kršitve določb postopka je nekonkretizirano in pavšalno. Zaradi njihove neobrazloženosti jih sodišče druge stopnje ne more preizkusiti, v tej posledici pa tudi ne odgovoriti nanje.

7. Med strankama ni sporno, da je dolžnica upnici 24. 10. 2017 nakazala 400,00 EUR, sporno pa ostaja, ali gre za predčasno izpolnitev preživninske obveznosti dolžnice do upnice, ki izhaja iz izvršilnega naslova, iz lastnih sredstev dolžnice, za kar se ta zavzema tako v ugovoru, kot v pritožbi, ali zgolj za prenakazilo denarja, ki pripada upnici po realiziranem postopku izvršbe I 188/2016, ki je tekel zoper očeta upnice, ko je bila slednja še dodeljena v varstvo in vzgojo dolžnici, kar upnica zatrjuje in dokazuje v postopku.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predstavlja 400,00 EUR sorazmerni del od zneska 821,23 EUR, ki je bil zarubljen očetu upnice v izvršilni zadevi I 188/2016, ta pa pripada upnici in je njen, zato dolžnica s prenakazilom tega zneska ni mogla poravnati svojih preživninskih obveznosti do upnice za osem mesecev vnaprej, kot je zatrjevala.

9. Dolžnost preživljanja je ena izmed temeljnih dolžnosti staršev in je povezana z neposredno skrbjo za otroka, da bi mu omogočili ustrezne življenjske razmere, potrebne za njegov razvoj, predvsem pa šolanje in strokovno izobrazbo glede na njegove sposobnosti, nagnjenja in želje. Preživnina je zato določena glede na potrebe upravičenca v mesečnem znesku1 za sprotno pokrivanje izdatkov, da se zagotovijo ustrezne življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.2

10. Za predčasno izpolnitev (izpolnitev pred zapadlostjo obveznosti) je bistveno, da je s strani izpolnitelja jasno izražena volja, da plačuje v naprej in kaj plačuje v naprej (290. člen Obligacijskega zakonika).

Iz izvedenega dokaznega postopka takšna volja dolžnice ne izhaja. Iz kopij sms-ov med strankama, ki jih je dolžnica priložila ugovoru, je razbrati, da je bila dolžničina volja pisno izražena upnici (šele) 24. marca 2018, torej pet mesecev po nakazilu spornega zneska. V kopiji bančnega izpiska je pri nakazilu 400,00 EUR naveden namen preživnina upnica, vendar ta navedba še ne pomeni, da je šlo za vnaprejšnje plačilo, za kar se neutemeljeno zavzema dolžnica. Tudi s strani upnice mora sprejem izražati voljo, da se plačilo sprejema v naprej. Ta pa v obravnavani zadevi ni bila podana. saj je upnica nekaj mesecev za nakazilom v sms-u spraševala dolžnico, zakaj ji ni nakazala preživnine.

Dodati je, da je bila sodba, ki je dolžnico zavezala k mesečnemu plačevanju preživnine upnici, izdana 13. 11. 2017,3 torej po tistem, ko bi naj dolžnica s plačilom 400,00 EUR za osem mesecev vnaprej izpolnila svojo preživninsko obveznost do upnice. Iz sodbe jasno izhaja, da je dolžnica dolžna k preživljanju upnice prispevati 50,00 EUR mesečne preživnine od 13. 11. 2017 dalje, na račun upnice, do vsakega 15. v mesecu za tekoči mesec. Preživninska obveznost dolžnice v času predčasne izpolnitve tako še ni bila določena.

V tej zvezi tudi ni prezreti, da je dolžnica januarja, aprila in junija 2018, torej v obdobju, v katerem naj bi bile njene obveznosti že poravnane s plačilom 400,00 EUR, kljub temu poravnala mesečno obveznost iz naslova preživnine.4 Zakaj je tako postopala, ni pojasnila.

11. Navedeno dodatno utemeljuje zaključek sodišča, da z nakazilom 24. 10. 2017 v višini 400,00 EUR niso bile poravnane dolžničine preživninske obveznosti do upnice po sodbi za osem mesecev vnaprej.

12. Pritožnica je opozorila, da je v obdobju, ko oče upnice po prejšnjem izvršilnem naslovu5 ni plačeval preživnine, morala sama kriti vse izdatke za otroka, tudi za upnico. Tako je iz svojih sredstev zagotavljala sredstva za zadovoljevanje dnevnih, tedenskih, mesečnih potreb upnice. Na tej osnovi je gradila tezo, da so ji bila sredstva, ki so bila zarubljena v postopku izvršbe zoper očeta upnice, utemeljeno nakazana in ji pripadajo. Takšnemu prepričanju ni slediti.

V takrat6 veljavnem 133. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih7 je bilo določeno, da kdor je imel izdatke zaradi preživljanja kake osebe, sme s tožbo zahtevati povračilo izdatkov od tistega, ki jo je dolžan preživljati, kolikor so bili ti izdatki potrebni. Tako v izvršbi, ki se je vodila zoper očeta upnice, zarubljena sredstva, ki so bila nakazana dolžnici kot zakoniti zastopnici upnice (in L. L.), ne pripadajo avtomatsko njej, četudi je imela dodatne izdatke za upnico, temveč mora za to pridobiti izvršilni naslov do očeta upnice.

13. Ne drži pritožbeni očitek dolžnice, da se sodišče ni opredelilo do njenih plačil v mesecu januarju, aprilu in juniju 2018, saj je razloge v tej zvezi najti v točki 8 obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje se strinja z oceno, da predložena dokazila niso relevantna za tiste mesece, za katere se vodi predmetni postopek.

14. Po izvršilnem naslovu je dolžnica dolžna mesečno preživnino plačevati na bančni račun upnice. Dolžnica plačila v višini 270,00 EUR, šlo naj bi preživnine za mesece oktober, november in december 2018, v nasprotju s pritožbenim zavzemanjem, na takšen način tudi po oceni sodišča druge stopnje ni izkazala. 3. 5. 2018 je bilo plačilo v višini 1.780,50 EUR sicer izvedeno, vendar na račun S. L. in ne upnice. Prav tako listina na l. št. 102 spisa izkazuje, da je bilo nakazilo Finančnega urada iz A. opravljeno pomotoma, kar utemeljuje, da dolžnici ta sredstva ne pripadajo in z njimi svojih preživninskih obveznosti ni mogla poravnati. Drugih dokazil, ki bi dokazovala zatrjevano, dolžnica ni priložila.

15. Trditveno in dokazno breme glede prenehanja obveznosti, ki izhajajo iz izvršilnega naslova, je bilo na dolžnici (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ker dokazovanje zatrjevanega prenehanja obveznosti s priloženimi listinami ni bilo uspešno, je sodišče prve stopnje dolžničin ugovor po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ - I. točka izreka, utemeljeno zavrnilo (58. člen ZIZ).

16. Pritožbena graja II. točke izreka, v kateri je sodišče odločilo o dolžničinih stroških odgovora na upničin odgovor na ugovor, je pavšalna in nekonkretizirana, zato je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo uradni pritožbeni preizkus, ki ni pokazal nepravilnosti. Dolžničin odgovor ni bil potreben za predmetno izvršbo.

17. V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje odloči še o priglašenih stroških ugovora dolžnice. Navedbe v pritožbenem predlogu, da naj sodišče upnici naloži povračilo celotnih stroškov izvršilnega postopka, je namreč smiselno šteti za predlog po 325. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

18. Po pojasnjenem pritožba dolžnice ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona ter 15. členom ZIZ). O upničinih stroških odgovora na pritožbo ni bilo odločeno, ker jih ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Glej 196. člen Družinskega zakonika. 2 Upoštevajo se tudi materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. 3 Sodba Okrožnega sodišča v Murski Soboti IV P 55/2017-25 z dne 13. 11. 2017. 4 Glej jasno opredeljen namen nakazila na bančnih izpiskih. 5 Sodba Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. IV P 77/2014 z dne 21. 5. 2015. 6 V obdobju preživljanja upnice s strani dolžnice, zaradi česar je bil potreben izvršilni postopek zoper očeta upnice I 188/2016. 7 Smiselno enako določa prvi dostavek 199. člena Družinskega zakonika.