Jedro

Upnik se je sicer skliceval na sporazum strank o krajevni pristojnosti, a sporazuma ni priložil. Priložil je le splošne pogoje za opravljanje storitev S. s členom, ki govori o pristojnosti sodišča v Ljubljani, medtem ko ni priložil s strani dolžnika podpisane pogodbe, ki bi se sklicevala na te splošne pogoje (69. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je treba določiti krajevno pristojnost sodišča po določbah o splošni krajevni pristojnosti - to je po 48. členu ZPP.

Izrek

Krajevno pristojno sodišče za odločanje v sporu je Okrožno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Celju je 5. 11. 2005 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Po vložitvi ugovora (21. 11. 2005) ga je 27. 7. 2007 razveljavilo v delu, s katerim je izvršbo dovolilo, ter zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču za odločanje v sporu.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani je (19. 1. 2009) sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da je krajevno pristojno sodišče za odločitev v sporu Okrožno sodišče v Celju po določbah Zakona o pravdnem postopki (ZPP) o splošni krajevni pristojnosti.

3. Kadar izvršilno sodišče zaradi dolžnikovega ugovora razveljavi sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, odstopi zadevo pristojnemu pravdnemu sodišču (drugi stavek drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ). Pri tem pa ne sme po uradni dolžnosti upoštevati morebitnega sporazuma strank o krajevni pristojnosti.

4. Po 65. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS 115/06; ZIZ-E) je treba postopke, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred 1. 1. 2008 (datum uveljavitve Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka), nadaljevati in dokončati po določbah zakona, ki so veljale do uveljavitve tega zakona. Skladno besedilu drugega odstavka 62. člena ZIZ, kakršno je bilo pred novelo ZIZ-E (prim. Ur. l. RS 51/98, 75/02, 16/04, 17/06 in 69/06), pa je sodišče lahko sporazum o krajevni pristojnosti upoštevalo samo, če ga je upnik uveljavljal v predlogu za izvršbo in ga predlogu za izvršbo tudi priložil, oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga ugovoru tudi priložil (tretji stavek drugega odstavka 62. člena ZIZ). V obravnavanem primeru nista tako ravnala niti upnik niti dolžnik. Upnik se je sicer skliceval na sporazum strank o krajevni pristojnosti, a sporazuma ni priložil. Priložil je le splošne pogoje za opravljanje storitev S. O./S. s členom, ki govori o pristojnosti sodišča v Ljubljani, medtem ko ni priložil s strani dolžnika podpisane pogodbe, ki bi se sklicevala na te splošne pogoje (69. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je treba določiti krajevno pristojnost sodišča po določbah o splošni krajevni pristojnosti - to je po 48. členu ZPP. Po podatkih v spisu (glej drugi odstavek 17. člena ZPP) namreč ne gre za spor, za katerega bi ZPP določal izključno krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Zato je to sodišče na podlagi 5. točke 106. člena Zakona o sodiščih odločilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa. To pa zato, ker je sedež tožene stranke v C..