Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Med posle, potrebne za nemoteno uporabo skupnih delov stavbe, sodi tudi zagotavljanje električne energije. Brez rednih dobav elektrike redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov ni mogoče. Zato je tožnica imela podlago za sklenitev pogodbe za dobavo električne energije že na podlagi Pogodbe, po kateri je dolžna skrbeti za nemoteno uporabo skupnih delov.
I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II.Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna v osmih dneh povrniti 279,99 EUR stroškov odgovora na pritožbo.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženki, da v 8 dneh plača 2.137,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 2. 2022 dalje do plačila (I. točka izreka sodbe) in 739,98 EUR pravdnih stroškov z obrestno posledico v primeru zamude (II. točka izreka sodbe).
2.Zoper sodbo se je pravočasno pritožila toženka in priglasila stroške pritožbenega postopka. Tožnica je na pritožbo odgovorila in priglasila stroške pritožbenega postopka.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da je pritožba v uvodu pomotoma podpisana pod tožnico in tudi v nadaljevanju navaja, da pritožbo vlaga tožnica, vendar je iz razlogov pritožbe razvidno, da so ti uperjeni proti odločitvi sodišča prve stopnje, s katero ni uspela toženka. Poleg tega je pritožbo podpisala pooblaščenka, ki zastopa toženo stranko. Ker pritožba vsebuje vse obligatorne sestavine po Zakonu o pravdnem postopku - ZPP in je pritožbo mogoče vsebinsko obravnavati, pisna pomota ni bistvenega pomena in je višje sodišče ni upoštevalo.
5.Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.
6.Tožnica kot upravnica poslovnega prostora na naslovu ... od toženke, ki je lastnica in uporabnica tega v deležu 10,957 odstotkov glede na celotno stavbo, zahteva plačilo stroškov elektrike in omrežnine (od aprila 2021 do decembra 2022), ki jih je lastnikom obračunala skladno z njihovimi solastniškimi deleži in plačala dobaviteljema1 iz lastnih sredstev. Toženka je nekaj vtoževanih računov delno poravnala (v deležu 10,9569 odstotkov od osnove 66,21 odstotkov).
7.Toženka je v postopku ugovarjala aktivni legitimaciji tožnice in pa, da ta ni bila upravičena skleniti posla za dobavo električne energije brez sklepa etažnih lastnikov, pridobitve treh ponudb ter odobritve nadzornega organa. Pri spornem merilnem mestu 3-... gre za terase, kamor posamezni deli toženke ne spadajo, poleg tega merilno mesto napaja posamezne določljive uporabnike v stavbi. Toženka je svoj delež za skupno elektriko poravnala z upoštevanjem manjšega pravičnejšega deleža.
8.Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je aktivna legitimacija tožnice, ki je upravljanje objekta prevzela v aprilu 2021, podana na podlagi pogodbe o upravljanju poslovne stavbe (v nadaljevanju: Pogodba), v katere 2. in 4. členu je imela tudi podlago za sklenitev pogodbe za dobavo električne energije, saj so jo za to v Pogodbi pooblastili etažni lastniki. Tožnica je za sporno odjemno mesto izkazala tudi plačila dobaviteljema.
9.V zvezi z delitvijo obveznosti med etažne lastnike je sodišče prve stopnje ugotovilo, da solastniški delež toženke znaša 10,9569 odstotkov, kar je tudi ključ delitve za vse stroške. Tako je namreč splošno pravilo delitve stroškov v Pogodbi, v kateri je delež toženke v odstotkih tudi izrecno naveden. Razloge, ki jih v prid drugačnemu ključu delitve uveljavlja toženka, bo zato ta morala uveljaviti s spremembo pogodbe o medsebojnih razmerjih za vnaprej.
10.V zvezi s pritožbenimi razlogi glede teka zakonskih zamudnih obresti višje sodišče ugotavlja, da je v izreku izpodbijane sodbe pri letnici 2022 očitno prišlo do pisne pomote, kar bo sodišče prve stopnje odpravilo z izdajo popravnega sklepa po 328. členu ZPP.
11.Pritožnica očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo materialnega prava in se pri tem sklicuje na dejstvo, da gre za poslovno stavbo, v zvezi s katero za razlago obsega pooblastil tožnice kot upravnice ni mogoče uporabiti določb Stanovanjskega zakonika - SZ-1. Pritožnica sicer ni konkretizirala, kateri zmotni materialnopravni zaključek je podlaga izpodbijane odločitve. Iz izpodbijane sodbe pa izhaja, da aktivna legitimacija tožnice izhaja iz 4. člena Pogodbe, v njem dano pooblastilo upravniku, da plačuje stroške zunanjih dobaviteljev, pa je skladno tudi s četrtim odstavkom 118. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ, v katerem je skrb za porazdelitev in izterjavo obveznosti eno od pooblastil upravnika. Pritožbeno niti ni izpodbojno, da ima upravnik na podlagi 9. člena Pogodbe tudi izrecno pooblastilo za sodno izterjavo obveznosti lastnikov poslovnih prostorov.
12.Po mnenju pritožnice naj bi sodišče prve stopnje SZ-1 prav tako nepravilno uporabilo v zvezi z načinom odločanja o poslih upravljanja. Vendar sodišče prve stopnje tudi tu SZ-1 ni uporabilo. V izpodbijani sodbi je namreč zaključilo prav nasprotno - da upravnik na podlagi SZ-1 nima neposrednega pooblastila za opravljanje poslov rednega upravljanja, medtem ko se na podlagi 116. člena SPZ etažni lastniki lahko dogovorijo drugače v pogodbi o medsebojnih razmerjih.
13.Višje sodišče se strinja, da med posle, potrebne za nemoteno uporabo skupnih delov stavbe (za kar je tožnica kot upravnica zadolžena na podlagi te pogodbe), sodi tudi zagotavljanje električne energije in da brez rednih dobav elektrike redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov (kar je zakonska dolžnost upravnika po 2. alineji četrtega odstavka 118. člena SPZ) ni mogoče. Zato je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica imela podlago za sklenitev pogodbe za dobavo električne energije že na podlagi 2. in 4. člena Pogodbe, po katerih je dolžna skrbeti za nemoteno uporabo skupnih delov. Pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava je neutemeljen.
14.Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica po 4. členu Pogodbe dolžna zagotoviti transparenten postopek izbire oziroma pridobiti tri ponudbe le za dela, za katera kot upravnica ni zadolžena, so neutemeljene tudi pritožbene trditve o kršitvi določb Pogodbe, v kateri da so stranke natančno določile način izbire ponudnika, česar tožnica pri izbire dobavitelja elektrike naj ne bi smela zaobiti. Pritožbeni očitek, da je tožnica s priključitvijo stavbe k lastni pogodbi, sklenjeni za dobavo elektrike z družbo B. d. d. kršila Pogodbo, je neutemeljen.
15.Ker je torej tožnica za skupne prostore lahko že na podlagi Pogodbe samostojno sklenila pogodbo z dobaviteljem električne energije, so neutemeljeni tudi pritožbenimi očitki o napačno upoštevanem obdobju, od katerega naj bi bila tožnica upravičena zaračunavati elektriko in omrežnino po že predhodno lastno izbranem dobavitelju. Zato je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da se vtoževani strošek nanaša na obdobje od aprila 2021 do decembra 2022, medtem ko naj bi iz obrazložitve izhajalo, da so etažni lastniki šele 21. 6. 2022 sprejeli sklep, s katerim so tožnico pooblastili, da po lastni presoji opravi nakup električne energije za leto 2023.
16.Višje sodišče se je opredelilo do tistih pritožbenih trditev, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in ker višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).
17.Toženka s pritožbo ni uspela, zato je na podlagi prvega odstavka 154. in 155. člena ZPP dolžna tožnici povrniti stroške odgovora na pritožbo. Višje sodišče jih je odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT), in sicer stroške sestave odgovora na pritožbo v višini 375 točk, kar znaša 225,00 EUR (tar. št. 22/1 OT), materialne stroške v višini 4,50 EUR (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar skupaj znaša 279,99 EUR. Toženka jih je dolžna tožnici stranki povrniti v roku osmih dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti dalje.
18.O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.
-------------------------------
1A. d. d. za omrežnino in B. d. d. za električno energijo.
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 118, 118/4, 118/4-2
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.