Jedro

Odločba je postala dokončna 21.6.1994. Tožničin predlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici pa je bil vložen 15.2.1996, torej po preteku enoletnega roka (3. odstavek 264. člena ZUP).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničin predlog za odpravo oz. razveljavitev odločbe Sekretariata za gospodarstvo Občine Ljubljana z dne 1.6.1994 po nadzorstveni pravici. Navedeni prvostopni organ je na podlagi le-te odločil, da je zavezanec S., izvoz-uvoz, p.o. Ljubljana, dolžan upravičencu I.Z. vrniti v last nepremičnine, stoječe na parc. št. ... , vpisane pod vl.št. 595 k.o.S.. V 2. točki izreka te odločbe je prvostopni organ določil tožnico kot skrbnico za posebne primere; po 3. točki izreka te odločbe je zavezanec dolžan izročiti tožnici predmetne nepremičnine v posest po pravnomočnosti te odločbe. Odločba vsebuje še odredbo o izbrisu zaznambe prepovedi razpolaganja in zemljiškoknjižno dovoljenje o vknjižbi lastninske pravice na upravičenčevo ime po pravnomočnosti te odločbe, ki se izvede po uradni dolžnosti. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka citira določbe 1. točke 1. odstavka 263. člena, 2. odstavka tega člena in 3. odstavka 264. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tožena stranka, po pregledu spisne dokumentacije, ugotavlja, da je navedena odločba postala dokončna 21.6.1994, tožničin predlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici pa je bil vložen 15.2.1996, torej po preteku enoletnega roka, določenega v 3. odstavku 264. člena ZUP. Tožena stranka se zato ni spuščala v utemeljenost podrejenega predloga za razveljavitev navedene odločbe, ker je bil vložen po izteku z zakonom določenega roka. Po mnenju tožene stranke iz spisne dokumentacije tudi izhaja, da gre v obravnavani zadevi za podjetje, ki je bilo podržavljeno z Ukazom prezidija Ljudske skupščine LRS, izdanega na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij. Zato meni, da je v obravnavani zadevi na prvi stopnji odločal stvarno pristojni upravni organ. Vprašanje stvarne pristojnosti pa v isti zadevi ni bilo sporno niti pri reševanju pritožbe pred toženo stranko (njena odločba z dne 5.1.1996), ki je bila vložena zoper sklep z dne 1.3.1995, s katerim je bilo po uradni dolžnosti odločeno o obnovi postopka glede 3. točke izreka navedene odločbe z dne 1.6.1994. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je tožena stranka zavrnila tožničin predlog za odpravo oz. razveljavitev navedene odločbe z dne 1.6.1994 po nadzorstveni pravici na podlagi 1. odstavka 264. člena ZUP.

Tožnica v tožbi navaja, da je predlagala odpravo oz. podrejeno razveljavitev navedene odločbe z dne 1.6.1994 po nadzorstveni pravici, ker naj bi bilo z njo očitno kršen materialni predpis - Zakon o denacionalizaciji (ZDen) - v katerem ta zakon določa tudi osebe, ki so upravičenci do denacionalizacije. Odločbo naj bi po njenem mnenju, ob upoštevanju pravega upravičenca (J.B. in ne I.Z.) in pravne podlage podržavljenja, ki ni Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, ampak Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, izdal stvarno nepristojni državni organ. Predlaga, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče zavrne tožbo.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka odločila pravilno in utemeljeno obrazložila zavrnitev tožničinega predloga za odpravo oz.

razveljavitev citirane odločbe z dne 1.6.1994 na podlagi določb ZUP, ki jih citira v izpodbijani odločbi in sicer 1. točke 1. odstavka in 2. odstavka 263. člena ter 1. in 3. odstavka 264. člena ZUP.

Odločitev tožene stranke ima podlago v navedenih procesnih določbah ZUP in v podatkih in listinah v upravnih spisih.

Tudi po presoji sodišča je v obravnavani zadevi odločal stvarno pristojni prvostopni upravni organ. Pa tudi sicer vprašanje stvarne pristojnosti v isti zadevi ni bilo sporno niti pri reševanju pritožbe pred toženo stranko, ki je bila vložena zoper sklep Upravne enote Ljubljana, Izpostave C. z dne 1.3.1995, s katerim je bilo po uradni dolžnosti odločeno o obnovi postopka glede 3. točke izreka navedene odločbe z dne 1.6.1994 (tožničino pritožbo zoper ta sklep je tožena stranka zavrnila s svojo odločbo z dne 5.1.1996, zoper katero je tožnica vložila tožbo v upravnem sporu, ki še ni rešena).

Glede na navedeno je sodišče zavrnilo tožbo v skladu s 1. odstavkom 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l.RS, št. 50/97).

Določbe ZUP je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).