Jedro

Določilo 32. člena ZVEtL-1 pravno varuje zemljiškoknjižno že vpisane lastnike in imetnike drugih pravic na že vpisanih posameznih delih stavbe v okviru nedokončane etažne lastnine.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Prvi predlagatelj in druga predlagateljica krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na stavbi z naslovom ... z ID znakom 0000-000, ki stoji na parc. št. 26/17 k. o. X, dokončalo vzpostavitev etažne lastnine. Med drugim je v VI. točki izreka na delu stavbe z ID znakom 0000-000-2 ugotovilo oziroma ohranilo lastninsko pravico A. A. do celote, na delu z ID znakom 0000-000-7 pa je ohranilo lastninsko pravico C. C. do celote. V nadaljevanju je določilo splošne skupne dele stavbe in idealne deleže solastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe na splošnih skupnih delih stavbe ter ugotovilo nova posebna skupna dela stavbe in ohranilo vse pravice in zaznambe, ustanovljene ali predlagane na že pravilno vpisanih posameznih delih stavbe v vrstnem redu bodisi pred vpisom bodisi po vpisu zaznambe tega postopka ter odločilo, da se sklep izvede v zemljiški knjigi pri parc. št. 26/17 k. o. X in stavbi z ID znakom 0000-000 po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine ID ... S popravnim sklepom z dne 24. 1. 2024 je sodišče prve stopnje popravilo VIII. točko izreka sklepa, ki se nanaša na določitev idealnih deležev solastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe na splošnih skupnih delih (na delih 0000-000-37, 0000-000-40 in parc. št. 26/17 k. o. X).

2.Zoper odločitev glede posameznih delov stavbe z ID znakom 0000-000-2 in 0000-000-7, to je zoper četrto in sedmo alinejo točke VI. izreka sklepa ter zoper XI. točko izreka se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje prva nasprotna udeleženka. A. A. (prej A. B.) glede PDS ID 0000-000-2 in C. C. glede PDS ID 0000-000-7 nimata pravnega naslova (iustus titulus). Glede dela ID 0000-000-2 gre za klet v 1. etaži, ki nikoli ni pripadala stanovanju ID-1 v 6. etaži (na podstrešju), ki je v lasti A. A. Podstrešnim stanovanjem, ki so se zgradila sredi 1980-ih, niso pripadale kletne shrambe, saj so pripadale samo obstoječim stanovanjem. A. B. (sedaj A. A.) je bila investitorka izgradnje podstrešnega stanovanja z ID-1 v 6. etaži. Iz zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige izhaja, da je tako na stanovanju v 6. etaži kot tudi na pomožnem prostoru v 1. etaži (kleti) vknjižena lastninska pravica do 1/1 v korist A. A. na podlagi potrdila etažnega načrta št. 000/2002 z dne 8. 7. 2002 in pravnomočnega gradbenega dovoljenja Oddelka za gradbene in komunalne zadeve skupščine Občine D. št. 000/74-071/DK z dne 24. 6. 1980 ter drugega odstavka 196. člena Stanovanjskega zakona. Prva nasprotna udeleženka oporeka vknjižbi A. A. na sporni kleti ID 0000-000-2, za kar nikoli ni pridobila pravnega naslova. Sporna klet je nezakonito vknjižena na njeno ime, saj lastništva ni pridobila z gradnjo stanovanja, ker je klet obstajala že pred gradnjo kleti tudi ni odkupila od lastnice MO oz. njene pravne prednice Občine D. O dobrovernosti A. A. pa tudi ni moč govoriti, saj je slednja vsezkozi vedela, da sporna klet ni njena last.

2.Klet z ID 0000-000-7 v 1. etaži nikoli ni pripadala stanovanju ID-6 v 6. etaži na podstrešju, ki je v lasti C. C. Podstrešnim stanovanjem, ki so se zgradila sredi 1980-ih, niso pripadale kletne shrambe, saj so pripadale le obstoječim stanovanjem. E. E. je bil investitor izgradnje podstrešnega stanovanja z ID-6 v 6. etaži. Iz zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige izhaja, da se je pri E. E. vknjižila lastninska pravica do 1/1 na podlagi potrdila etažnega načrta št. 000 z dne 8. 7. 2002, pravnomočnega gradbenega dovoljenja št. 000/74-071/PC z dne 14. 11. 1979 in 196. člena Stanovanjskega zakona tako na stanovanju v 6. etaži kot tudi na pomožnem prostoru v 1. etaži (tj. kleti). E. E. je zatem v letu 2003 prodal stanovanje s kletjo kupcema F. F. in G. F., ki sta stanovanje s kletjo v letu 2008 prodala kupcu C. C. Klet ID 0000-000-7 v 1. etaži je bila nezakonito vknjižena na E. E. in v verigi naslovov nazadnje na C. C. E. E. sporne kleti ni pridobil z gradnjo stanovanja, saj je klet obstajala že pred gradnjo. Kleti ne E. E. ne njegovi pravni predniki niso odkupili od MO oz. njene pravne prednice Občine D. O dobrovernosti pridobitve lastništva kleti ni moč govoriti, saj je sedanji lastnik vsezkozi vedel, da sporna klet ni njegova last, enako tudi prejšnji lastniki. Po načelu

nemo plus iuris nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. Sodišče glede ugibanja MO, da naj bi sporna klet ID 0000-000-7 v 1. etaži pripadala posameznemu delu stavbe z ID-31 v lasti podjetja H., d. o. o. zapiše, da podjetje tekom postopka ni uveljavljalo lastništva na nobenem kletnem prostoru. Vendar ne gre za ugibanje, kot to meni sodišče, temveč za logično pravno razmišljanje. V letu 2015 je MO prodala poslovni prostor podjetju H. d. o. o. brez kleti. E. E., ki je bil investitor izgradnje podstrešnega stanovanja z ID-6 v 6. etaži, je vedel, da je stanovanje brez kleti in si je klet enostavno prisvojil, ne da bi za to imel pravni naslov. Tega dejstva sodišče ni razčistilo, zaradi česar se sklepa ne da preiskusiti.

3.Prvi predlagatelj je podal odgovor na pritožbo s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo prve nasprotne udeleženke zavrne in sklep v izpodbijanem delu potrdi. Druga predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa v izpodbijanem delu.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V pritožbenem postopku je sporno lastništvo dveh posameznih delov, in sicer kletnih prostorov ID 0000-000-2 in ID 0000-000-7. Glede navedenih prostorov je bilo v postopku ugotovljeno, da oba prostora dejansko obstajata in sta že evidentirana v elektronski zemljiški knjigi. Glede posameznega dela 0000-000-2 je v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica v korist A. A., na posameznem delu 0000-000-7 pa je vpisana lastninska pravica v korist C. C.

6.Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča1 (ZVEtL-1) v prvem odstavku 32. člena določa, da sodišče ne odloča o lastninski pravici imetnika na že vpisanem posameznem delu stavbe, če ugotovi, da posamezni del dejansko obstaja. Temeljno pravilo tako je, da sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ne odloča o pravicah na zemljiškoknjižno že vpisanih posameznih delih stavbe, ki v naravi dejansko obstajajo. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi določila 32. člena ZVEtL-1 pravilno ohranilo zemljiškoknjižno stanje glede posameznih delov ID 0000-000-2 in ID 0000-000-7 in ugotovilo lastninsko pravico A. A. na posameznem delu ID 0000-000-2 in lastninsko pravico C. C. na posameznem delu ID 0000-000-7. Pritožbene navedbe, s katerimi prva nasprotna udeleženka izpodbija obstoječe zemljiškoknjižno stanje glede delov 2 in 7, so zato neutemeljene in pritožnica z njimi v pritožbenem postopku ne more uspeti, ker so, kot že rečeno, pravice na zemljiškoknjižno že vpisanih in dejansko obstoječih posameznih delih iz meritornega odločanja v postopku za vzpostavitev etažne lastnine izvzete. Določilo 32. člena ZVEtL-1 namreč pravno varuje zemljiškoknjižno že vpisane lastnike in imetnike drugih pravic na že vpisanih posameznih delih stavbe v okviru nedokončane etažne lastnine.

7.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da se sklepa v izpodbijanem delu ne da preizkusiti, saj so razlogi sodišča prve stopnje o odločilnih dejstvih jasni in razumljivi in temeljijo na pravilni uporabi materialnopravnega določila 32. člena ZVEtL-1.

8.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom z dne 24. 1. 2024 v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1).

9.Prva nasprotna udeleženka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila. Prvi predlagatelj in druga predlagateljica pa sta priglasila pritožbene stroške. O teh je odločeno na podlagi prvega odstavka 40. člena ZNP-1 v zvezi s 3. členom ZVEtL-1, ki določa, da vsak udeleženec postopka za vzpostavitev etažne lastnine trpi svoje stroške postopka, saj zakon ne določa drugače.

-------------------------------

1Ur. list št. 34/2017.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 32, 32/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.