Jedro

Bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu je podana, če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki je predhodno sodeloval v upravnem postopku pri izdaji odločbe, ki je predmet upravnega spora.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 927/95-11 z dne 7.2.2001 razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbi tožnice in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 24.5.1995 in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena pritožba tožnice zoper sklep Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Občine L.Š. z dne 10.8.1994. S tem sklepom je upravni organ določil znesek nagrade izvedencu gradbene stroke v višini 9.412,00 SIT za opravljeno cenitev ter še med trajanjem upravnega postopka naložil plačilo tega zneska tožnici, kot vlagateljici zahteve za denacionalizacijo. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da sklep o stroških lahko izda upravni organ še med trajanjem postopka, vendar pa, po presoji sodišča tožena stranka, ni prepričljivo pojasnila, zakaj je bilo mnenje izvedenca potrebno.

Upravni organ pritegne izvedenca v postopek, kadar je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva potrebno posebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga. Da je bilo za preverbo v letu 1972 dane odškodnine potrebno takšno posebno znanje, pa ima sodišče tudi pomisleke.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da je bilo potrebno v obravnavanem primeru ugotoviti vrednost zemljišča po stanju ob podržavljenju in ga primerjati z dano odškodnino, da se ugotovi, ali je šlo za odplačno ali neodplačno podržavljenje. Zato je bilo potrebno vrednost podržavljenega premoženja ugotoviti z izvedencem gradbene stroke, saj je bilo za potrebe gradnje razlaščeno kmetijsko zemljišče. Ker se je pojavilo vprašanje, ali je v času podržavljenja šteti to zemljišče kot stavbno ali kmetijsko, je bila potrebna ocena izvedenca.

Izpodbijana sodba pa je nezakonita, ker je bilo ob njeni izdaji bistveno kršeno pravilo postopka o izločitvi sodnika. Pri odločitvi je namreč sodelovala sodnica M.V., ki je izdala izpodbijano upravno odločbo v času, ko je še bila zaposlena pri toženi stranki.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da ni bilo bistveno kršeno pravilo o izločitvi sodnika. Sodnica, ki je odločala pri izdaji izpodbijane sodbe, ni pred tem odločala kot sodnica, temveč kot podsekretarka v upravnem organu. Kot upravna delavka je lahko zastopala interes upravnega organa, kot sodnica, ki sodeluje pri odločitvi prvostopnega sodišča, pa tega ne more. Zavrača pritožbene ugovore glede potrebe po postavitvi cenilca, saj tožena stranka s tem posega v denacionalizacijski postopek, ki pa ni predmet njene tožbe.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, nadalje ZUS) v 3. odstavku 72. člena določa, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, če gre za razlog iz 2. točke 2. odstavka 239. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, nadalje ZPP). Navedeni predpis pa določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki se po določbi 1. odstavka 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen (1. do 5. točka 1. odstavka 70. člena ZPP). V 5. točki 1. odstavka 70. člena ZPP pa je določeno, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom.

Neutemeljen je ugovor tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, da ne gre za bistveno kršitev določb postopka, saj je sodnica sodelovala predhodno le v upravnem postopku. Odločanje v upravnem postopku na drugi stopnji v isti zadevi, pomeni odločanje pred drugim organom in zato sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu in je zato izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo na podlagi določbe 74. člena ZUS in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.