Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prehodna določba ZPIZ-1 v 398. čl. določa, da ne glede na določbe 1. odst. 36. člena ZPIZ-1 v prehodnem obdobju znaša minimalna starost in pokojninska doba za pridobitev pravice do starostne pokojnine za ženske v letu 2011 57 let starosti in 37 let in 6 mesecev pokojninske dobe. Ker tožnica ne izpolnjuje niti teh minimalnih pogojev, je tožničin tožbeni zahtevek za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine neutemeljen.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 10. 10. 2011 in da se tožnici prizna pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine.
Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica. Tožnica se ne strinja za odločitvijo sodišča prve stopnje in poudarja, da je zaradi napake tožene stranke, ki je na izpisu pokojninske dobe v letu 2007 sporočila napačen izračun pokojninske dobe, ostala brez službe, v nadaljevanju pa, zaradi premalo zavarovalne dobe, brez pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Če bi tožnica že takrat vedela, da ima zgolj 9 let 3 mesece in 28 dni zavarovalne dobe in ne 10 let 3 mesece in 28 dni, kot je to sprva z izpisom potrdila tožena stranka, ne bi dala odpovedi in ne ostala brez sredstev. Meni, da bi moralo to dejstvo sodišče upoštevati in tožnici priznati sorazmerni del pokojnine.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Sodišče prve stopnje je presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 10. 10. 2011. S slednjo je bilo odločeno, da tožnica nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
Za odločitev v zadevi so bistvene sledeče ugotovitve sodišča prve stopnje in sicer, da je srbski nosilec zavarovanja dne 8. 7. 2011 po uradni dolžnosti uvedel postopek za preračun pokojnine po 38. členu Sporazuma med republiko Slovenijo in republiko Srbijo o socialnem zavarovanju - Sporazum (Ur. l. RS, št. 30/10- MP 4/10) in zahtevo za preračun poslal tudi toženi stranki. Zahtevi je bila predložena tudi odločba z dne 5. 7. 2011, na podlagi katere je bila tožnici v Srbiji priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine od 16. 12. 2008 dalje z upoštevanjem slovenske, srbske in hrvaške zavarovalne dobe. Na podlagi določil 38. čl. Sporazuma je tožena stranka po prejemu zahteve tujega nosilca zavarovanja preverjala izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine v Republiki Sloveniji in ugotovila, da tožnica pogojev ne izpolnjuje. Na dan izdaje prvostopenjske odločbe tožene stranke dne 11. 8. 2011, je namreč tožnica dopolnila 57 let in 1 mesec starosti ter skupaj 37 let in 1 dan pokojninske dobe.
Prehodna določba Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) v 398. čl. določa, da ne glede na določbe 1. odst. 36. člena ZPIZ-1 znaša v prehodnem obdobju minimalna starost in pokojninska doba za pridobitev pravice do starostne pokojnine za ženske v letu 2011 57 let starosti in 37 let in 6 mesecev pokojninske dobe. Ker je tožena stranka ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje niti teh minimalnih pogojev, je tožničino zahtevo za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine v R Sloveniji pravilno zavrnila. Posledično je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, ki se je ob nespornih dejanskih ugotovitvah, navedenih v 6. tč. te obrazložitve, pravilno oprlo na isto materialnopravno podlago kot tožena stranka.
Za tožnico je v pritožbi sporno pravzaprav zgolj dejstvo, da je tožena stranka oz. njena Območna enota ... dne 22. 10. 2007, ko je poslala izpis podatkov o pokojninski dobi zavarovanca, napačno štela pokojninsko dobo. Tožnica zatrjuje, da je bilo na podlagi tega izpisa razvidno, da ima tožnica 10 let 3 mesece in 28 dni zavarovalne dobe. Na podlagi takšnega podatka naj bi tožnica odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Če bi tožnica že takrat vedela, da ima zgolj 9 let 3 mesece in 28 dni zavarovalne dobe, ne bi podala odpovedi, temveč bi ostala v delovnem razmerju še toliko časa, da bi tudi v Republiki Sloveniji pridobila pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine, torej še 6 mesecev. Meni, da bi ji prav zaradi te napake tožene stranke, sodišče pravico moralo priznati. V zvezi s temi pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tožnici zgolj zaradi te napake tožene stranke ni bilo mogoče priznati pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, saj je tožena stranka v izpodbijani odločbi upoštevala pravilne podatke in ustrezno materialnopravno podlago. Pač pa bi tožnica, v kolikor je menila, da ji je zaradi ravnanja tožene stranke, torej zaradi njene napake v zvezi z izpisom podatkov o pokojninski dobi, nastala pravno priznana škoda, zoper toženo stranko podredno lahko uveljavljala odškodninski zahtevek po splošnih pravilih civilnega prava, kar pa ni storila.
Ker ostale pritožbene navedbe za odločitev v obravnavanem socialnem sporu niso odločilnega pomena (1. odst. 360. čl. ZPP), se pritožbeno sodišče do njih ne opredeljuje. Prav tako tožnica ne navaja nobenih drugih pravno upoštevnih dejstev, s katerimi bi lahko omajala izpodbijano sodbo in ker tudi niso podane kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).