Jedro

Stranka, ki je predlagala dokaz z izvedencem, mora plačati izvedenino (nagrado in materialne stroške za delo izvedenca), čeprav poprej ni založila predujma za stroške tega dokaza.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki naložilo, da mora v 15 dneh plačati stroške izdelave grafološkega mnenja v višini 104.323,00 SIT, sicer bo sodišče sklep izvršilo po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Tožeča stranka se je proti sklepu pritožila zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da zahtevanega predujma res ni plačala, ker je menila, da izvedba dokaza z izvedencem ni potrebna.

Sicer pa je sodišče izreklo, da se dokaz ne bo izvedel, če predujem ne bo plačan. Sodišče bi zato moralo izvedbo dokaza z izvedencem opustiti. Ko je tožeča stranka prejela sklep o določitvi izvedenca grafologa, je takoj umaknila svoj zahtevek. Tožeča stranka stroškov, določenih v izpodbijanem sklepu, ni povzročila, zato predlaga njegovo razveljavitev.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu s 1. odst. 153. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04) mora stranka, kadar predlaga dokaz, po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza. Sodišče v skladu s 3. odst. 153. čl. ZPP opusti izvedbo dokaza, če znesek, ki je potreben za stroške, ni založen v roku, ki ga je določilo.

V obravnavanem primeru sta predlagali dokaz z izvedencem grafologom obe pravdni stranki. Sodišče je pozvalo k plačilu predujma samo tožečo stranko. Ko ta v odrejenem 15-dnevnem roku predujma ni plačala, bi moralo sodišče nadaljevati dokazni postopek brez tega dokaza. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo v nasprotju s svojim poprejšnjim sklepom, ko je z novim sklepom določilo izvedenko in ji odredilo, naj opravi izvedensko delo. Obenem je s tem kršilo tudi prej navedeno zakonsko določilo. Ta postopkovna kršitev pa vendarle ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

Izvedenka, ki je izdelala izvedensko mnenje, ima v skladu z 249. čl. ZPP pravico do nagrade in do povračila stroškov za opravljeno delo.

Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da mora te stroške kriti tožeča stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza z izvedencem. Očitno tožeča stranka o potrebnosti oz. smotrnosti tega dokaza ni dvomila, saj na glavni obravnavi dne 10.2.2005 ni oporekala sklepu, s katerim ji je sodišče naložilo plačilo predujma. Če je naknadno svoje mnenje spremenila, bi morala o tem pravočasno obvestiti sodišče. Kot je razvidno iz spisa, je izvedenka izdelala mnenje že dne 8.3.2005, torej le dan potem, ko je pooblaščenec tožeče stranke prevzel sklep o določitvi izvedenke z dne 28.2.2005, tožbo pa je nato umaknil dne

10.3.2005. Pritožbena trditev, da tožeča stranka ni povzročila stroškov v zvezi z izvedenskim delom, torej nima dejanske podlage.

Tožeča stranka se zato njihovemu plačilu ne more uspešno upirati.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 155. čl. istega zakona. Tožeča stranka je s svojo pritožbo propadla, zato ni upravičena do njihovega povračila. Odločitev o tem je zajeta v zavrnilnem izreku sklepa.