Jedro

Solidarni porok mora izpolniti svojo zavezo, če dolžnik kredita ne plača. V konkretni zadevi je tožeča stranka dokazala, da je bila toženka kot direktorica podjetja seznanjena s tem, da podjetje kredita ne plačuje. Kot solidarna zavezanka pa tudi ne uveljavlja ugovorov, da bi ji nastala zaradi eventualne opustitve notifikacijske dolžnosti škoda.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi z dne 22. 9. 2012, po katerem mora tožena stranka plačati tožeči stranki 131.521,35 EUR in toženki naložilo nadaljnje pravdne stroške.

2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. V obdobju, ko naj bi družba P. d. o .o. plačevala kredit, ni bila seznanjena z dejstvom, da ga ne plačuje. Sodišče je sicer napisalo, da je bila v svoji funkciji direktorice seznanjena in da bi to morala vedeti in da je bila po prenehanju te funkcije seznanjena, saj ji je tožnica poslala v vednost izjavo o zapadlosti. Meni, da to ni točno in ji ni jasno, na podlagi česa je sodišče to sklepalo. Vztraja, da tožeča stranka ni opravila notifikacijske dolžnosti. Opozarja, da je le ona vložila ugovor proti sklepu o izvršbi. Ne razume, zakaj tožeča stranka v pripravljalni vlogi vztraja proti toženki P. d. o. o. Sodišče pa tega ne upošteva. Zato so navedbe tožeče stranke v nasprotju z namenom strank, da je prva tožena stranka družba P. in sodišče to narobe izpusti iz izreka sodbe. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 30. 1. 2013 omenja obe toženi stranki. Tožeča stranka tožbo proti P., d. o. o. ni umaknila. Želi ponovno biti zaslišana, a vztraja, da bi tožeča stranka morala dokazati svoje trditve.

3. Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje opravilo vsa procesna dejanja in izvedlo vse dokaze, katera niso bila opravljena v prvotnem sojenju. Tako je povabilo toženko na glavno obravnavo z vabilom na zaslišanje in zagroženimi posledicami izostanka, vendar se toženka ni zglasila. Toženki je treba pojasniti, da tožeča stranka dokazuje svoje trditve, toženka pa svoje. S tem, ko ni prišla na narok in je s tem onemogočila sodišču izvesti dokaz z njenim zaslišanjem, tega ne more naprtiti tožeči stranki.

6. Sodišče prve stopnje tudi pravilno pojasnjuje, da je bil postopek pričet s predlogom za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine proti podjetju P., d. o. o. in proti toženki. Pravilno je ugotovilo, da P., d. o. o. ni vložila ugovora. To pomeni, da je postal sklep o izvršbi VL 147324/2012 z dne 22. 9. 2012 proti P. d. o. o. pravnomočen. Sodišče pravilno ugotavlja, da je tožeča stranka po pomoti v nadaljevanju postopka še navajala prvotoženo stranko, vendar je v nadaljevanju postopka tožeča stranka to opustila in je sodišče končalo postopek le proti toženki. V primeru, da bi tožeča stranka vztrajala, da je P., d. o. o. še zmeraj stranka, bi sodišče v tem primeru moralo tožbo proti njej zavreči, saj je sklep o izvršbi pravnomočen in gre za že razsojeno stvar.

7. Pritožnica še graja ugotovitve sodišča prve stopnje v delu, ko je sodišče ugotovilo, da je toženka v zavezi kot solidarni porok in je vedela, da podjetje ne odplačuje kredita. Sodišče prve stopnje je to ugotovilo na podlagi dejstva, da je bila toženka direktorica kreditojemalca, da je rok za plačevanje kredita potekel po dvanajstih mesecih dobe odplačevanja, ki je bila 8. 11. 2010 do 8. 11. 2011 in je torej vedela, da kredit ni plačan. Bila je še direktorica po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ko je tožeča stranka poslala na podjetje izjavo o zapadlosti in pismo pred izvršbo (priloga A2). Sodišče tudi pravilno ugotavlja, da je pred tem tožeča stranka poslala vrsto opominov podjetju in to vse v času, ko je bila toženka direktorica.(1)

8. Sodišče prve stopnje tudi opozarja, da po določbi 1025. člena OZ. če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, mora upnik o tem obvestiti poroka, sicer odgovarja za škodo zaradi opustitve notifikacijske dolžnosti. Tudi, če tožeča stranka ne bi opozarjala toženke, to še ne pomeni, da toženki ne bi bilo treba plačati kredita, za katerega se je zavezala kot solidarna plačnica. Tožena stranka ne uveljavlja nobene škode zaradi zatrjevane opuščene notifikacijske dolžnosti.

9. Na koncu je treba še pritožnici pojasniti, da tudi v primeru, ko je proti kreditojemalcu sklep o izvršbi pravnomočen, to še ne pomeni, da solidarno zavezan porok ne more biti obsojen na plačilo kredita. Toženka ne trdi, da bi po pravnomočnosti tožeča stranka uspela izterjati kredit od dolžnika. Le v primeru plačila kredita ima porok ugovor, da je proti kreditodajalcu prost plačila obveze iz solidarnega poroštva.

10. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

Op. št. (1): Primerjaj: II Ips 44/2009.