Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče določi predujem najmanj v višini 150% cene storitve po tar. št. 1, zato ni utemeljeno pritožbeno stališče, da zadošča, da sodišče določi predujem le za stroške izvršiteljevega pristopa na rubež, saj da ni gotovo, ali bo na kraju sploh našel stvari, ki jih bo mogoče zarubiti.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v izpodbijanem delu (2. odstavek izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje za izvršitelja v zadevi določilo JZ, V... 1 in upniku naložilo, naj v 8 dneh založi 70.000,00 SIT predujma na račun izvršitelja.
Proti takšnemu sklepu se je v delu, v katerem mu je naloženo plačilo predujma, pritožil upnik. Navaja, da predujem v tako visokem znesku ni potreben. Začetni stroški izvršitelja se nanašajo le na stroške pristopa na lokacijo rubeža, vključujoč prevozne stroške, medtem ko je oprava rubeža in ostalih izvršilnih dejanj odvisna od ugotovitev na kraju samem. Upnik meni, da ni potrebno zalagati stroškov za tista dejanja, za katera se ne ve, ali bodo opravljena.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je določilo predujem za stroške izvršitelja v višini 70.000,00 SIT. Na podlagi 11. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 32/2000) sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe ali zavarovanja, vendar najmanj v višini 150% cene storitev po tarifni številki 1. Glede na vrednost zahtevka 102.767,00 SIT znaša pri vrednosti točke 40,00 SIT cena storitve rubeža 22.000,00 SIT, najmanjši predujem, ki ga lahko določi sodišče, pa 33.000,00 SIT. Upnik tako sicer nima prav, da bi ji sodišče prve stopnje smelo naložiti le plačilo predujma za stroške pristopa k rubežu, saj cena storitve po tarifi zajema pristop k rubežu, rubež in druga opravila v zvezi z rubežem, označbo zarubljenih stvari, cenitev in druga opravila v zvezi s cenitvijo stvari, sestavo vseh potrebnih zapisnikov in zapisov in hrambo stvari pri izvršitelju, ter vsa druga običajna pripravljalna dejanja (2. odstavek tar. št. 1 Pravilnika), v kakšnem znesku pa se bo izvršitelj upravičen iz predujma poplačati, pa je šele odvisno od dejansko opravljenih dejanj. Vendar izpodbijani sklep sodišča prve stopnje nima razlogov o tem, zakaj je določen tako visok predujem, in ga zato ni mogoče preizkusiti. S tem je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98).
Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.