Jedro

Za dovolitev revizije zaradi odstopa od sodne prakse ne zadostuje, da revident navede katerokoli sodno prakso Vrhovnega sodišča, ampak mora navesti primere, ki so v bistvenem podobni njegovemu. Če temu ni tako, revident ne zadosti trditvenem in dokaznem bremenu za dovolitev revizije po 2. točki 2. odstavka 85. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je tožeča stranka po odvetniku vložila revizijo. Dovoljenost revizije utemeljuje z izpolnjevanjem pogoja iz 2. točke 2. odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US), in sicer, da odločitev sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev.

Revizija ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbo zoper dokončen sklep Davčnega urada L. dne 13.12.2005, s katerim je ta odločil, da se postopek odmere dohodnine za leto 2002, ki je bil končan z odločbo z dne 28.8.2003, obnovi po uradni dolžnosti. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je navedlo, da je izpodbijani sklep zakonit, saj je podan obnovitveni razlog po 123. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-1; Uradni list RS, št. 25/05-UPB1 in 109/05) in da bi okoliščine, ki predstavljajo obnovitveni razlog lahko pripeljale do drugačne odločbe o odmeri dohodnine tožeče stranke za leto 2002, če bi bile znane že v prvotnem postopku. Tožeča stranka bo lahko sodelovala v obnovljenem postopku in tam navajala dejstva in predlagala izvedbo dokazov, ki bodo vplivali na ponovno odmero dohodnine za leto 2002. Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po presoji vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. O ustavnosti tega stališča se je izreklo tudi Ustavno sodišče RS, ki je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3.6.2008 ugotovilo, da je takšna razlaga skladna s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, ki jih zagotavlja Ustava RS.

Tožeča stranka zatrjuje, da je revizija dovoljena na podlagi 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, saj je sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju s sodno prakso vrhovnega sodišča glede upoštevanja načela zaslišanja stranke (npr. sodbi opr. št. U 368/93 in opr. št. 505/93). Ker je upravni organ izdal sklep o obnovi postopka ne da bi ji prej dal možnost izjaviti se o razlogih, ki so bili temelj za izdajo sklepa, je s tem kršil Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP; Uradni list RS, št. 22/2005-UPB1). Odločanje o obnovi postopka je namreč ravno tako davčni postopek, zaradi česar ima tožeča stranka tudi v tem postopku vse procesne pravice. Ker je sodišče prve stopnje odločilo, da bo tožeča stranka lahko navajala dejstva in predlagala dokaze šele v obnovljenem postopku, je s tem kršilo prakso vrhovnega sodišča, vprašanje pa je bistveno za odločitev v zadevi.

V primerih iz sodne prakse, ki jih navaja revident, ni bil izpodbijan sklep o obnovi postopka po uradni dolžnosti, ampak upravna odločba, zaradi česar gre po mnenju vrhovnega sodišča za bistveno drugačno pravno situacijo, kot v konkretnem primeru. Za dovolitev revizije zaradi odstopa od sodne prakse ne zadostuje, da revident navede katerokoli sodno prakso vrhovnega sodišča, ampak mora navesti primere, ki so v bistvenem podobni njegovemu. Če temu ni tako, potem revident ne zadosti trditvenemu in dokaznemu bremenu za dovolitev revizije po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi česar vrhovno sodišče njegovo revizijo zavrže. Vrhovno sodišče pa pripominja, da se po sodni praksi (sodba, opr. št. X Ips 1046/2006 z dne 25.4.2007) pri obnovi postopka po uradni dolžnosti procesno razmerje med organom in stranko vzpostavi šele z izdajo sklepa o obnovi postopka. V isti zadevi (in tudi v zadevi, opr. št. I Up 170/2005 z dne 15.3.2005) je zavzelo tudi stališče, da kadar gre za obnovo postopka po uradni dolžnosti, ni podana kršitev postopka, če davčni zavezanec v fazi postopka dovolitve obnove nima možnosti, da se izjavi o dejstvih, ki so odločilna za izdajo sklepa o obnovi postopka, niti da sodeluje v postopku. To možnost bo imel v obnovljenem postopku, ko se bo ugotavljalo, ali je zatrjevani dejanski stan obnovitvenega razloga v resnici podan. Takrat bo imel davčni zavezanec možnost, da ponudi dokaze za obrambo svojih pravic.

Ker tožeča stranka ni uspela dokazati, da izpolnjuje katerega izmed pogojev za dovolitev revizije po 2. odstavku 83. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče njeno revizijo zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.