Jedro

V sklepu o izročitvi nepremičnine v primeru nepremičninske izvršbe izvršilno sodišče odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, saj je to izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Sklep se lahko nanaša le na dolžnika in je torej izvršilni naslov zoper dolžnika, morebitne pravice tretjih oseb pa na dolžnost dolžnika za izselitev iz družinske stanovanjske hiše ne morejo vplivati. Zgolj lastnik se je dolžan izseliti iz nepremičnin in jih proste oseb stvari, ki se nanašajo le na dolžnikove stvari, izročiti kupcu v posest, morebitne pravice tretjih oseb, to je obstoj osebne služnosti, pa lahko tretja oseba uveljavlja z ugovorom tretje v izvršilnem postopku, ki bo tekel na podlagi izvršilnega naslova.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlogi upnikov In 2545/2014 P. B. in L. B. z dne 9. 3. 2016, 11. 3. 2016, 16. 3. 2016, 14. 3. 2016, 18. 3. 2016, 23. 3. 2016 in 29. 3. 2016 za izdajo dopolnilnega sklepa v zvezi s sklepom o izročitvi VL 186206/2012 s pristopi z dne 5. 1. 2016, zavrnejo.

2. Zoper navedeni sklep sta upnika P. B. in L. B. po svoji pooblaščenki vložila pritožbo zaradi vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku ter višjemu sodišču predlagala, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila sta tudi pritožbene stroške. V pritožbi navajata, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna, saj je Sonja Keršič kot nosilca osebne služnosti že od leta 1998 pokojna. Sodišče bi moralo predlogu ugoditi in določiti rok za izselitev dolžnika, saj pravice slednjega niso v nikakršni povezavi z opisano pravico pokojne.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno napačna. Držijo pritožbene trditve, da opisane pravice iz naslova osebne služnosti za A. A. ne morejo vplivati na dolžnost sodišča, da odloči v skladu z drugim odstavkom 192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju nasproti dolžniku. Drugi odstavek 192. člena ZIZ namreč določa, da v sklepu o izročitvi nepremičnine v primeru nepremičninske izvršbe izvršilno sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, saj je to izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Torej se sklep v skladu z drugim odstavkom 192. člena ZIZ lahko nanaša le na dolžnika in je torej izvršilni naslov zoper dolžnika, morebitne pravice tretjih oseb pa na dolžnost dolžnika za izselitev iz družinske stanovanjske hiše ne morejo vplivati. Zgolj lastnik se je dolžan izseliti iz nepremičnin in jih proste oseb stvari, ki se nanašajo le na dolžnikove stvari, izročiti kupcu v posest (primerjaj sklep VSL I Ip 5611/2013, enako tudi VSL I Ip 2557/2008).

5. Morebitne pravice tretjih oseb, to je obstoj osebne služnosti pa lahko tretja oseba uveljavlja z ugovorom tretje v izvršilnem postopku, ki bo tekel na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v skladu z drugim odstavkom 192. člena ZIZ zoper dolžnika (primerjaj VSL I Ip 2557/2008).

6. Ker je iz razlogov obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da je sodišče predloge zavrnilo zgolj zaradi obstoja osebne služnosti tretje osebe, ni pa se opredelilo glede razlogov v zvezi z dolžnostjo izselitve samega dolžnika iz prodane nepremičnine, manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, kar pomeni absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).