Jedro

Po uveljavljenem stališču sodne prakse, ki temelji na pomenu ustavne pravice do osebne svobode in dopustnosti poseganja v ustavne pravice le ob spoštovanju načela sorazmernosti, morajo biti za dopustnost zadržanja ugotovljene in v sodni odločbi obrazložene konkretne (in ne posplošene, abstraktne, pavšalne) okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati na obstoj vsake od predpostavk iz 39. člena ZDZdr. Iz izvedenskega mnenja tako ne izhaja, kakšna je prognoza stanja osebe z vidika ogrožanja sebe in drugih v primeru, ko se ne bi zdravila, in na katerih okoliščinah temelji mnenje, da zdravljenje izven bolnišnice ne zadostuje za preprečitev ogrožajočega ravnanja in za vzpostavitev zdravstvenega stanja, ki bo to omogočalo.

Izrek

Pritožbama se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da je sprejem osebe na zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez sklepa sodišča, ki ga je izvedla Psihiatrična bolnišnica ..., utemeljen (1. točka izreka), (2) da se oseba zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... do 24. 12. 2019 (2. točka izreka), (3) da se predlog bolnišnice za omejitev pravice osebe do dopisovanja ter do uporabe elektronske pošte in telefona zavrne (3. točka izreka) in (4) da se stroški postopka krijejo iz proračuna (4. točka izreka).

2. Odvetnica v pritožbi zoper 1. in 2. točko sklepa uveljavlja pritožbena razloga nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v nov postopek ali ga spremeni tako, da se zadržanje na zdravljenju odpravi.

Kršeno je bilo načelo sorazmernosti, ki je pri posegu v osebno svobodo osebe bistveno. Omejitev svobode ni nujno potrebna za zagotovitev potrebnega zdravljenja, s katerim bi se oseba in drugi zaščitili pred resno nevarnostjo, ki bi jo v primeru opustitve zdravljenja lahko povzročila oseba. Izvedenka je ocenila, da je bila oseba lucidna in pripravljena na pogovor, kasnejše mnenje o njeni nekritičnosti do svojega stanja in potrebe po zdravljenju pa je temu nasprotno. Ugotovitev o lucidnosti je v nasprotju s sklepom, da je njena presoja realnosti hudo motena. Izvedenka tudi ni s potrebno stopnjo gotovosti ugotovila znakov ogrožanja življenja ali hujšega ogrožanja zdravja sebe ali drugih ali povzročanja hude premoženjske škode. Ni izkazano, da bi oseba opustila zdravljenje, če bi odšel domov, niti ni izkazano, da se ne bi vračal v bolnišnico na ambulantno zdravljenje.

3. Starša osebe v pritožbi zoper 3. točko izpodbijanega sklepa predlagata, da sodišče ponovno prouči svojo odločitev in sklep spremeni tako, da se osebi omogoči dostop do interneta in do telefona le pod nadzorom strokovnega osebja bolnišnice.

V sklepu je ugotovljeno, da ima oseba hudo moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojih ravnanj. Menita, da si z uporabo interneta in mobilnega telefona že sedaj povzroča veliko materialno in socialno škodo. Na socialnih omrežjih objavlja neprimerna sporočila, svojim nekdanjim delodajalcem grozi in od njih zahteva neupravičena plačila, nadleguje prijatelje z raznimi zahtevami in si zapravlja še tisto malo možnosti, da bi se po koncu zdravljenja vključil v družbo in opravljal delo, kjer je bil doslej razmeroma uspešen. Na podlagi slabih izkušenj ob prejšnjih zdravljenjih lahko dokažeta, da je bila družini in še posebej sinu zaradi tedanjih podobnih odločitev že nekajkrat povzročena velika materialna škoda.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

O zadržanju na zdravljenju

5. V skladu z 39. členom Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) je zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve dopustno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Po uveljavljenem stališču sodne prakse, ki temelji na pomenu ustavne pravice do osebne svobode in dopustnosti poseganja v ustavne pravice le ob spoštovanju načela sorazmernosti, morajo biti za dopustnost zadržanja ugotovljene in v sodni odločbi obrazložene konkretne (in ne posplošene, abstraktne, pavšalne) okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati na obstoj vsake od navedenih predpostavk.1

6. Sklep o obstoju vseh zakonskih predpostavk za zadržanje osebe na zdravljenju na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom temelji na ugotovitvah, - da se je oseba doslej štirikrat zdravila v psihiatrični bolnišnici zaradi bipolarne afektivne motnje, - da je po zadnjem zdravljenju v avgustu 2018 dobro funkcionirala in uspešno delala na svojem področju, potem pa je začel uživati amfetaminsko substanco, kokain, ekstazi in alkohol, - da je en mesec pred sprejemom v bolnišnico postal evforičen, da je evforijo vse težje obvladoval, postal verbalno agresiven, žaljiv in začel sklepati tvegane posle, - da je pred sprejemom v bolnišnico zelo nevarno vozil (menjaval pasove, pospeševal in zaviral) in da je bil na urgenci fizično nasilen do očeta, - da je ob sprejemu v psihiatrično bolnišnico 16. oktobra podpisal soglasje, 21. oktobra pa ga je preklical, - da je bila zaradi privzdignjenega vedenja, preganjalnih in veličavskih potrebna prilagoditev terapije, prehodni varnostni ukrepi ter dodatna farmakološka terapija in da je bil do svojega stanja ves čas neuvideven, - da je oseba ogrožala svoje življenje in življenje drugih (nevarna vožnja po obvoznici, grožnje očetu s telesno poškodbo in grožnje s samopoškodovanjem), - da je to ogrožanje posledica manične epizode bipolarne afektivne motnje, - da je zaradi navedene motnje pri osebi hudo motena presoja realnosti in da zaradi nje ni sposobna obvladovati svojih ravnanj, - da z drugimi oblikami pomoči ni mogoče odvrniti navedenega ogrožanja in vzrokov zanje, ker niti ambulantno zdravljenje niti drugi načini zaradi nekritičnosti do bolezni ne pridejo v poštev, - da je izboljšanje zdravstvenega stanja pričakovati v dveh mesecih.

7. Ni naloga izvedenke, ampak je v pristojnosti sodišča, da ugotovi obstoj predpostavk za zadržanje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom, kadar ta ne privoli v zdravljenje. Očitek o pomanjkanju ugotovitev, ki utemeljujejo obstoj prve predpostavke, ni utemeljen. O dogajanju v zadnjem dnevu pred sprejemom v bolnišnico sta izpovedala tako oseba kot njegova mati. Iz njunih izpovedb izhaja zanesljiv sklep, da je vozil zelo nevarno in da je grozil s poškodovanjem očeta in sebe.

8. Neutemeljen je tudi očitek o nasprotju med ugotovitvijo izvedenke, da je bila oseba ob pregledu lucidna in pripravljena na pogovor, in njenim mnenjem, da je presoja realnosti osebe hudo motena. Trenutna jasnost v mišljenju še ne pomeni, da ravnanja, s katerimi je oseba ogrožala življenje sebe in drugih, niso bila storjena pod vplivom duševne motnje, ki je tedaj intenzivno vplivala na zmožnost njene presoje dogajanja in zmožnost obvladovanja svojih ravnanj. Prav tako ni nujno, da je ob trenutni lucidnosti oseba sposobna sprejeti odločitev o zdravljenju in pretehtati posledice take odločitve. Glede na ravnanja osebe pred sprejemom v bolnišnico ter glede na njeno razpoloženje in vedenje po sprejemu pritožbeno sodišče ne dvomi o pravilnosti ocene, da je izvedensko mnenje o hudo moteni presoji realnosti pravilno.

9. Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da ugotovitve v sklepu ne zadostujejo za sklep, da ugotovljenega ogrožanja ni mogoče odvrniti na drug način kot z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici za čas dveh mesecev. Izvedenka je navedla le, da je zadržanje in zdravljenje v varovanem oddelku nujno potrebno in da predlaga zadržanje za dva meseca. Ne da bi navedla, katere okoliščine utemeljujejo njeno mnenje o nujni potrebnosti zdravljenja v bolnišnici, ni mogoč zaključek o popolnosti izvedenskega mnenja, popolno izvedensko mnenje pa je predpostavka za sklep o njegovi pravilnosti. V izvedenskem mnenju tako ni obrazloženo, kakšna je prognoza stanja osebe z vidika ogrožanja sebe in drugih v primeru, ko se ne bi zdravila, in na katerih okoliščinah temelji mnenje, da zdravljenje izven bolnišnice – oseba je izrazila željo po ambulantnem zdravljenju – ne zadostuje za preprečitev ogrožajočega ravnanja in za vzpostavitev zdravstvenega stanja, ki bo to omogočalo. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je ugotovitev o tem, da oseba ni kritična do svoje bolezni, preveč splošna, da bi iz nje lahko sklepali o neogibnosti zdravljenja v bolnišnici.

10. Podobno velja tudi za ugotovitev o trajanju zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom. Neobrazloženo mnenje o potrebnosti dvomesečnega zadržanja ne zadostuje za sprejem odločitve o takem trajanju posega.

O omejitvi pravic

11. Omejitev pravic do dopisovanja in uporabe elektronske pošte in do uporabe telefona je po 13. členu ZDZdr dopustna v obsegu in trajanju, ki je nujno potrebno, ker oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Pravilna je zato zadržanost sodišča prve stopnje pri izreku ukrepa, ki ga je v obravnavanem primeru predlagala bolnišnica, ne da bi navedla razloge zanje.2

12. Po 34. členu v zvezi s 6. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) je v pritožbi dovoljeno navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb, ki zaradi težav v duševnem zdravju niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese.

13. Starša osebe, ki imata kot najbližji osebi pravico do pritožbe zoper sklep, s katerim se odloča o omejitvi pravic,3 sta v pritožbi navedla okoliščine, ki vzbujajo dvom o tem, ali kljub neobrazloženosti predloga bolnišnice niso podani pogoji za izrek predlaganih ukrepov. Njune navedbe, da si s pošiljanjem sporočil in objavami na socialnih omrežjih zapravlja možnosti za kasnejšo vključitev v družbo in za opravljanje dela in si s tem povzroča hudo premoženjsko škodo, zahtevajo preizkus z vidika potrebnosti predlaganih ukrepov.

14. Po ugotovitvi, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (tretji odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Pritožbeno sodišče navedene kršitve ne more samo odpraviti,4 ponovitev postopka pred sodiščem prve stopnje pa tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravice osebe do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče naj v novem postopku dopolni dokazni postopek (predvsem z dopolnitvijo izvedenskega mnenja) in ugotovi, ali so podane okoliščine, zaradi katerih je ogrožajoče ravnanje osebe kot posledice ugotovljene duševne motnje mogoče odvrniti le z zdravljenjem v bolnišnici in ne tudi z ambulantnim zdravljenjem ali z drugimi manj intenzivnimi posegi v svobodo obravnavane osebe. V zvezi s predlogom za omejitev dopisovanja ter uporabe elektronske pošte in telefona naj pozove bolnišnico, da natančneje opredeli obseg in trajanje predlaganih omejitev ter razloge, s katerimi jih utemeljuje, nato pa o tem, če je mogoče, zasliši osebo in oceni, ali je za odločitev o predlogu potrebno izvedensko mnenje in morda tudi zaslišanje očeta, predlagano v pritožbi.

15. O priglašenih stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

16. Po 357.a členu ZPP, sprejetem z ZPP-E, ki se smiselno uporablja tudi v tem postopku, je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Glede na to, da gre za nujen postopek, zakon pa zaradi njihove hitre izvedbe določa tudi kratke roke za procesna dejanja strank, je splošni petnajstdnevni pritožbeni rok, določen v ZPP, neustrezen. Pritožbeno sodišče je zakonsko praznino, ki je nastala po uveljavitvi ZPP-E, zapolnilo z analogno uporabo določbe ZDZdr o tridnevnem roku za pritožbo zoper odločitve sodišča. Tako trajanje roka upošteva nujnost in hitrost postopkov po ZDZdr.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vložijo pridržana oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik ali skrbnik, zakonec, oziroma oseba, s katero pridržana oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, sorodnik v ravni vrsti ali v stranski vrsti do drugega kolena ter zdravstvena organizacija, v kateri je pacient. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 3 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Če kateri od upravičencev vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Prim. npr. sklep VS RS II Ips 36/2010 z dne 4. 2. 2010 in II Ips 111/2015 z dne 14. 5. 2015. 2 Na vnaprej pripravljenem obrazcu je navedeno le zakonsko besedilo o ogroženosti varovanih dobrin. 3 Člen 14 v zvezi z drugim odstavkom 13. člena in 10. točko 2. člena ZDZdr. 4 Pritožbena obravnava ima praviloma kontrolno funkcijo. Lahko sicer delno nadomesti manjkajoči dokazni postopek, ne sme pa nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje.