Jedro

Tožnikova obveznost dopolnitve predloga za taksno oprostitev ni odvisna od višine njegove taksne obveznosti.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 4. 10. 2023 se zavrne in se ta sklep potrdi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 27. 5. 2024 se zavrne in se ta sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 4. 10. 2023 zavrnilo dne 25. 8. 2023 vloženi ugovor tožnika zoper plačilni nalog z dne 16. 8. 2023 (I. točka izreka) in odločilo, da izdani plačilni nalog za plačilo sodne takse v višini 513 EUR ostane v veljavi (II. točka izreka).

2. S sklepom z dne 27. 5. 2024 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za ponovno podaljšanje roka za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse (skupaj s podrednima predlogoma) z manjkajočimi obveznimi podatki in izjavami.

3. Tožnik se je pravočasno pritožil zoper oba sklepa, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. V pritožbi zoper sklep z dne 4. 10. 2023 vztraja pri stališču, da je sodna taksa odmerjena v previsokem znesku: pravilno odmerjena sodna taksa znaša 459 EUR in ne 513 EUR.

5. V pritožbi zoper sklep z dne 27. 5. 2024 izpostavlja, da bi mu sodišče moralo rok podaljšati že iz razloga, ker odločitev glede višine taksne obveznosti za vloženo tožbo še ni pravnomočna. Zato je izpodbijana odločitev najmanj preuranjena.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

**Glede pritožbe zoper sklep z dne 4. 10. 2023 (prvi izpodbijani sklep)**

7. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi prvega izpodbijanega sklepa pojasnilo, zakaj ugovor tožnika zoper plačilni nalog z dne 16. 8. 2023 ni utemeljen. Preverljivo in natančno je obrazložilo, zakaj znaša taksna obveznost za vloženo tožbo v konkretnem primeru 513 EUR. Ob tem je upoštevalo ustrezno vrednost spornega predmeta (15.000 EUR) in se sklicevalo na relevantna določila Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Pritožbeno sodišče se pridružuje razlogom sodišča prve stopnje in jih ne bo ponavljalo.

8. Tožnik v pritožbi vztraja pri svojem ugovoru, da je bila sodna taksa za tožbo odmerjena previsoko, pri čemer pa svojih navedb o tem, da pravilno odmerjena sodna taksa znaša zgolj 459 EUR, ne podkrepi z nobenim argumentom. Takšna pavšalna pritožbena kritika od pritožbenega sodišča ne terja dodatnih pojasnil. **Glede pritožbe zoper sklep z dne 27. 5. 2024 (drugi izpodbijani sklep)**

9. Sodišče prve stopnje je v razlogih drugega izpodbijanega sklepa navedlo prepričljive razloge, zakaj ni ugodilo že tretjemu predlogu tožnika za dopolnitev predloga za taksno oprostitev oziroma olajšavo, ki je bil vložen 3. 1. 2024. Kot takšne razloge gre izpostaviti: 1) da je imel pooblaščenec tožnika (odvetnik) do izteka roka na razpolago še 14 dni, od tega 5 delovnih dni, da bi organiziral vse potrebno za dopolnitev predloga za taksno oprostitev, 2) da je bil rok za dopolnitev predloga za taksno oprostitev tožniku podaljšan že dvakrat, pri čemer je bil opozorjen, da mu v bodoče ne bo več podaljšan in bi pooblaščenec zato moral tokrat ravnati še z večjo skrbnostjo, ter 3) nezmožnost udeležbe na obravnavah do 20. 12. 2023 zaradi pooblaščenčeve bolezni sama po sebi ne pomeni, da pooblaščenec ni bil sposoben obvestiti tožnika, ki bi lahko listine sodišču predložil tudi sam.

10. Z navedenimi prepričljivimi argumenti se tožnik v pritožbi ne sooči in jim ne nasprotuje. Kot edini razlog za nepravilnost odločitve opozarja le na njeno preuranjenost. Ta pritožbeni razlog ni utemeljen. Ne drži, da bi sodišče tožniku moralo rok za dopolnitev predloga za taksno oprostitev podaljšati že iz razloga, ker odločitev glede višine taksne obveznosti za vloženo tožbo še ni pravnomočna. Tožnikova obveznost dopolnitve predloga za taksno oprostitev ni (bila) odvisna od višine njegove taksne obveznosti. Predlog za taksno oprostitev in ugovor zoper plačilni nalog sta dve ločeni pravni sredstvi. Bo pa v nadaljevanju postopka moralo biti upoštevano, da bo tožniku rok za plačilo sodne takse za tožbo lahko začel teči šele, če in ko bo sprejeta zanj neugodna pravnomočna odločitev o njegovem predlogu za taksno oprostitev (primerjaj tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)), je obe pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in oba izpodbijana sklepa potrdilo (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP).