Jedro

Nevarnost za življenje in zdravje mora biti konkretna, kar pomeni, da gre za konkretno ogrozitveno kaznivo dejanje in zgolj nastanek abstraktne nevarnosti ne zadošča.

Nevarnost je konkretna, kadar neposredno grozi, da se bo sprevrgla v poškodbo zavarovane dobrine, pa se to zgolj po srečnem naključju ne zgodi oziroma bi do poškodbe ob rednem teku dogodkov prišlo, če je ne bi preprečil srečen splet okoliščin.

Opis dejanja ne izpolnjuje zakonskega znaka "nevarnosti za življenje in zdravje", če je opisana nevarnost povezana izključno s hipotetičnimi okoliščinami nepredvidenih situacij v prometu in ne vsebuje okoliščin, ki bi izkazovale, da je bilo zdravje in življenje tujcev ogroženo že med samim prevozom zaradi načina prevoza.

Izrek

I.Ob odločanju o pritožbi se izpodbijana sodba v odločbah o krivdi in kazenskih sankcijah po uradni dolžnosti spremeni tako, da se iz opisa dejanja izpusti besedilo "in je pri tem tujce izpostavil nevarnosti za življenje in zdravje" ter "pri tem pa je A. A. tujce tudi izpostavil nevarnosti za življenje in zdravje, saj je kar deset tujcev natlačenih sedelo na tleh v zadnjem delu osebnega avtomobila, v katerem ni bilo nameščenih sedežev in niso bili pripeti z varnostnimi pasovi in bi se lahko med vožnjo v takih pogojih do Nemčije, kamor jih je vozil in ki bi trajala več ur, v primeru prometne nesreče, močnega zaviranja ali drugega nenadnega dogodka huje poškodovali".

II.Obtožencu se izrečena kazen zapora zniža na 1 (eno) leto in 9 (devet) mesecev zapora, izrečena stranska denarna kazen pa na 80 (osemdeset) dnevnih zneskov po 10,00 (deset) EUR, to je 800,00 (osemsto) EUR.

Obtoženec je dolžan denarno kazen plačati v roku 3 (treh) mesecev od pravnomočnosti sodbe. Če se ne bo dala niti prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni, to je 20,00 (dvajset) EUR, določilo 1 (en) dan zapora.

III.Obtoženec se v izrečeno kazen zapora všteje čas pridržanja in pripora od 3. 4. 2024 od 4.40 ure dalje.

IV.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno sodbo obtoženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem in šestem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Obtožencu je po šestem odstavku 308. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 51. člena KZ-1 izreklo kazen dve leti zapora, v katero mu je vštelo čas pridržanja in pripora od 3. 4. 2024 od 4.40 ure dalje, ter stransko denarno kazen sto dnevnih zneskov po 10,00 EUR, to je 1.000,00 EUR. Obtoženec je dolžan denarno kazen plačati v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe, če pa se ne bo dala niti prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni, to je 20,00 EUR, določilo en dan zapora. Sodišče prve stopnje je obtoženec na podlagi 48.a člena KZ-1 izreklo še stransko kazen izgona tujca iz Republike Slovenije) za čas štirih let, na podlagi prvega odstavka 73. člena KZ-1 pa mu je odvzelo predmete uporabljene za kaznivo dejanje, in sicer zaseženo osebno vozilo znamke in tipa ..., reg. št. 000, št. šasije ..., last obtoženca, s pripadajočimi ključi in prometnim dovoljenjem, ter zaseženi mobilni telefon znamke ..., IMEI št. 000, z vstavljeno SIM kartico, last obtoženca. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obtoženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Po prvem odstavku 97. člena ZKP nagrada in potrebni izdatki postavljene zagovornice bremenijo proračun.

2.Zoper sodbo se je pritožila obtoženčeva zagovornica zaradi odločbe o kazenski sankciji (4. točka prvega odstavka 370. člena ZKP) ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da obtožencu izreče nižjo zaporno kazen.

3.Pritožba ni utemeljena, izpodbijano sodbo pa je bilo potrebno spremeniti po uradni dolžnosti.

4.Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 stori, kdor se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju ali kdor enega ali več takih tujcev z namenom pridobitve premoženjske koristi zase ali za koga drugega nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države, jih po njem prevaža ali omogoči nezakonito prebivanje na njem. V šestem odstavku istega člena je opredeljena kvalificirana oblika kaznivega dejanja, ki je podana, če storilec pri dejanju iz tretjega odstavka sebi ali drugemu pridobi nesorazmerno premoženjsko korist ali priskrbi brezpravno delovno silo ali koga izpostavi nevarnosti za življenje ali zdravje ali taka dejanja stori kot član hudodelske združbe.

5.Iz za presojo relevantnega konkretnega dela opisa dejanja v izpodbijani sodbi izhaja, da je obtoženec v B. v osebnem vozilu znamke ..., tip ... prevažal deset državljanov Sirije, ki niso imeli dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo in prebivanje v njej, dejanje pa je storil kot član hudodelske združbe ... "pri tem pa je tujce tudi izpostavil nevarnosti za življenje in zdravje, saj je kar deset tujcev natlačenih sedelo na tleh v zadnjem delu osebnega avtomobila, v katerem ni bilo nameščenih sedežev in niso bili pripeti z varnostnimi pasovi in bi se lahko med vožnjo v takih pogojih do Nemčije, kamor jih je vozil in ki bi trajala več ur, v primeru prometne nesreče, močnega zaviranja ali drugega nenadnega dogodka huje poškodovali". Zakonski znak kvalificirane oblike obravnavanega kaznivega dejanja "koga izpostavi nevarnosti za življenje in zdravje" je torej konkretiziran z abstraktno nevarnostjo, da bi se tujci, ki so sedeli natlačeni v zadnjem delu vozila, v katerem ni bilo nameščenih sedežev in niso bili pripeti z varnostnimi pasovi, lahko v primeru prometne nesreče, močnega zaviranja ali drugega nenadnega dogodka huje poškodovali.

6.Objekt varovanja kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po 308. členu KZ-1 je, poleg državne meje in zakonitosti bivanja v Republiki Sloveniji ter javnega reda in miru, tudi varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami, v katerih poteka spravljanje ljudi čez mejo. Zakonski znak "nevarnost za življenje in zdravje" je izkazan s tem, da storilec ljudi prevaža v nehumanih, nezdravih in smrtno nevarnih okoliščinah. Ta kvalificirana oblika je namenjena izvršitvenim načinom, ki glede nevarnosti za življenje in zdravje odstopajo od drugih. Nevarnost za življenje in zdravje mora biti konkretna, kar pomeni, da gre za konkretno ogrozitveno kaznivo dejanje in zgolj nastanek abstraktne nevarnosti ne zadošča. Nevarnost je konkretna, kadar neposredno grozi, da se bo sprevrgla v poškodbo zavarovane dobrine, pa se to zgolj po srečnem naključju ne zgodi oziroma bi do poškodbe ob rednem teku dogodkov prišlo, če je ne bi preprečil srečen splet okoliščin.

7.Tudi v sodni praksi je sprejeto stališče, da zakonski znak "nevarnost za življenje in zdravje ljudi" po šestem odstavku 308. člena KZ-1 pomeni posebno obliko konkretne ogrozitve. Njena posebnost je v oceni, ali je z opisanim ravnanjem izkazano povečano tveganje za nastanek poškodbene posledice. Ne zadošča oddaljena in hipotetična možnost nastanka poškodbe, pač pa mora biti podano tveganje, da bo že v danih okoliščinah prišlo do poškodbe zavarovane dobrine. Takšno poudarjeno tveganje je izkazano z nehumanim in nevarnim načinom prevoza, zaradi katerega so osebe v vsakem trenutku med vožnjo življenjsko ogrožene, še bolj pa bi bile v primeru nenadnih prometnih situacij.

8.Nadalje je bilo sprejeto stališče, da opis dejanja ne izpolnjuje zakonskega znaka "nevarnosti za življenje in zdravje", če je opisana nevarnost povezana izključno s hipotetičnimi okoliščinami nepredvidenih situacij v prometu in ne vsebuje okoliščin, ki bi izkazovale, da je bilo zdravje in življenje tujcev ogroženo že med samim prevozom zaradi načina prevoza.

9.Glede na navedena izhodišča sodišče druge stopnje v okviru preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je obtoženca spoznalo za krivega tudi za kvalificirano izvršitveno obliko "koga izpostavi nevarnosti za življenje in zdravje", prekršilo kazenski zakon. V obravnavani zadevi je bil opisan način prevažanja desetih tujcev vsekakor neprimeren in v nasprotju s pravili v cestnem prometu (tujci so natlačeni sedeli na tleh v zadnjem delu vozila, niso bili pripeti z varnostnimi pasovi), vendar pa ob upoštevanju v teoriji in sodni praksi sprejetih stališč to še ne zadošča za očitek, da je obtoženec tujce izpostavljal (konkretni) nevarnosti za njihovo življenje in zdravje, saj je nevarnost za življenje in zdravje tujcev v opisu dejanja zatrjevana s hipotetičnimi okoliščinami nepredvidene situacije v prometu in ne z okoliščinami, ki bi izkazovale konkretno ogroženost življenja ali zdravja tujcev že med samim prevozom zaradi načina prevoza, na primer zaradi stisnjenosti, pomanjkanja zraka ali nevarne vožnje.

10.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo v odločbi o krivdi po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je iz abstraktnega in konkretnega dela opisa dejanja izpustilo besedilo "in je pri tem tujce izpostavil nevarnosti za življenje in zdravje" ter "pri tem pa je A. A. tujce tudi izpostavil nevarnosti za življenje in zdravje, saj je kar deset tujcev natlačenih sedelo na tleh v zadnjem delu osebnega avtomobila, v katerem ni bilo nameščenih sedežev in niso bili pripeti z varnostnimi pasovi in bi se lahko med vožnjo v takih pogojih do Nemčije, kamor jih je vozil in ki bi trajala več ur, v primeru prometne nesreče, močnega zaviranja ali drugega nenadnega dogodka huje poškodovali". Ugotovljena kršitev kazenskega zakona glede izpolnjenosti zakonskega znaka nevarnosti za življenje in zdravje ne vpliva na pravno opredelitev dejanja, saj je bil obtoženec spoznan za krivega, da je kaznivo dejanje storil v hudodelski združbi, kar je prav tako zakonski znak po šestem odstavku 308. člena KZ-1.

11.Pritožbeno sodišče je zaradi zmanjšanja kriminalne količine poseglo tudi v odločbo o kazenskih sankcijah in sicer tako, da je obtožencu v izpodbijani sodbi izrečeno zaporno kazen (dve leti) znižalo na kazen eno leto in devet mesecev zapora, v katero mu je vštelo čas pridržanja in pripora od 3. 4. 2024 od 4.40 ure dalje, izrečeno stransko denarno kazen (100 dnevnih zneskov po 10 EUR, to je 1.000,00 EUR) pa je znižalo na 80 dnevnih zneskov po 10,00 EUR, to je 800,00 EUR. Kot obteževalne okoliščine je upoštevalo težo kaznivega dejanja, ki se odraža v grobem kršenju javnega reda in miru ter ekonomskem izkoriščanju tujcev, dejstvo, da je obtoženec v vozilo prevzel deset tujcev in že opisani način njihovega prevoza, kot olajševalne okoliščine pa obtoženčevo priznanje krivde, obžalovanje, opravičilo in nekaznovanost, da je oče štirih mladoletnih otrok in bližajoče se rojstvo petega otroka, slabe premoženjske razmere njegove družine v Avstriji in njegove zdravstvene težave. Obtoženec je dolžan denarno kazen plačati v roku treh mesecev od pravnomočnosti sodbe. Če se ne bo dala niti prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni, to je 20,00 EUR, določilo en dan zapora.

Sodišče druge stopnje v stransko kazen izgona tujca iz države ni poseglo, saj kršitev kazenskega zakona na okoliščine, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo izrek in višino te stranske kazni (točka 6 sodbe), v ničemer ne vpliva.

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

12.Obtoženčeva zagovornica v pritožbi kršitve kazenskega zakona konkretno ni uveljavljala, temveč je pritožbeni predlog za znižanje zaporne kazni utemeljevala z navedbami, da je sodišče prve stopnje dalo premajhno težo olajševalnim okoliščinam, da ni upoštevalo nekaznovanosti obtoženca, da ni dokaza, da bi se obtoženec s storjenim kaznivim dejanjem okoristil ali bi se imel možnost okoristiti, da je bila obtožencu zasežena le minimalna vsota denarja, ki ni predstavljala protipravno pridobljene premoženjske koristi, in da bo ponovitev kaznivega dejanja v Republiki Sloveniji v zadostni meri preprečila štiriletna stranska kazen izgona tujca ter se je zavzemala za izrek kazni enega leta zapora oziroma na spodnji meji, ki jo omogoča 2. točka prvega odstavka 51. člena KZ-1, pri čemer je očitno spregledala, da je sodišče prve stopnje na predlog državne tožilke obtožencu izreklo omiljeno kazen na podlagi drugega odstavka 51. člena KZ-1.

13.V opisu dejanja se obtožencu ne očita, da se je s storitvijo kaznivega dejanja okoristil, temveč, da je bilo v hudodelski združbi dogovorjeno tudi njegovo plačilo, ki bi ga prejel po uspešnem prevozu tujcev v Nemčijo, kar je obtoženec s priznanjem krivde potrdil. Glede na dejstvo, da se vozniki ilegalnih prebežnikov izpostavljajo visokemu tveganju, da bodo ob poostrenem nadzoru policije pri izvršitvi kaznivega dejanja zasačeni, je logično, da prevozov ne opravljajo brezplačno, ampak izključno zaradi pričakovanega zaslužka za prevoz, ki je očitno tako visok, da odtehta tveganje pred prijetjem, kazenskim postopkom in praviloma izrečeno zaporno kaznijo, ne glede na posledice, ki v tem primeru prizadenejo njihovo družino. Obtoženec je v vozilu prevažal deset tujcev, kar je le še dodatna okoliščina, ki potrjuje, da se je za izvršitev kaznivega dejanja odločil izključno zaradi pričakovanega plačila ter so nasprotne trditve pritožnice neprepričljive. Stranska kazen izgona tujca iz Republike Slovenije na višino izrečene zaporne kazni nima nikakršnega vpliva, saj se pri odmeri kazni upoštevajo teža storjenega kaznivega dejanja in storilčeva krivda ter v kazenskem zakonu primeroma navedene obteževalne in olajševalne okoliščine (prvi in drugi odstavek 49. člena KZ-1).

14.Sodišče druge stopnje je pri znižanju obtožencu izrečene zaporne kazni upoštevalo njegovo nekaznovanost, ne strinja pa se z oceno pritožnice, da bi pri obtožencu izkazane olajševalne okoliščine (in zmanjšana kriminalna količina) v tolikšni meri pretehtale nad obteževalnimi okoliščinami, da bi bil na mestu izrek kazni enega leta zapora, zato je njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

15.Po obrazloženem je sodišče prve stopnje ob odločanju o pritožbi izpodbijano sodbo v odločbah o krivdi in kazenskih sankcijah po uradni dolžnosti spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka in obrazložitve te sodbe, pritožbo zagovornice pa je zavrnilo kot neutemeljeno in ker ni ugotovilo drugih kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je v nespremenjenih delih sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

-------------------------------

1Neža Kogovšek Šalamon, Tatjana Bobnar in Peter Skerbiš v: Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), posodobljena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2023, 3. knjiga, 308. člen, str. 568.

2Prav tam, str. 582 in 584.

3Dr. Miha Šepec, Kazenski zakonik (KZ-1) z novelo KZ-1I, Uvodna pojasnila, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2022, str. 80.

4Miha Šošić v: Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2018, 1. knjiga, 123. člen, str. 432.

5Sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 63201/2022 z dne 19. 9. 2024 (6. točka obrazložitve), I Ips 79403/2022 z dne 25. 1. 2024 (7. točka obrazložitve), I Ips 39275/2022 z dne 27. 7. 2023 (9. točka obrazložitve), I Ips 51288/2018 z dne 1. 10. 2020 (9. točka obrazložitve).

6Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 43513/2022 z dne 13. 6. 2024 (15. točka obrazložitve).

Zveza:

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 308, 308/3, 308/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.