Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev odločb disciplinskih komisij, s katerima je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je na tožnikovo pritožbo potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Revizijsko sodišče je tožnikovo revizijo zavrnilo, ker je ugotovilo, da bistvene kršitve določb postopka ni zmotna uporaba materialnega prava ni bilo. O zadevi še ni bilo razsojeno (11. točka 354/II čl. ZPP) pa tudi materialno pravo je bilo glede na izvedene dokaze pravilno uporabljeno. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bil zapisnik na obravnavi pisan.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepa disciplinske komisije z dne 14.2.1989 in odločbe razsodišča toženca z dne 21.2.1990, s katerima je bil tožniku izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja, ki je bil pogojno odložen ter za razveljavitev sklepa disciplinske komisije z dne 12.12.1990 in sklepa razsodišča toženca z dne 28.1.1991, s katerima je bila preklicana pogojna odožitev ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik pravočasno revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 11. in 13. točki 354. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90). Smiselno je predlagal, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje tako spremeni, da ugodi njegovi pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje in razveljavi sklepe in odločbo disciplinskih organov toženca. V obrazložitvi je navedel, da je bilo v zadevi ... razsojeno, da so sklepi organov toženca nezakoniti in neveljavni in da ga mora toženec v roku petnajstih dni poklicati nazaj na delo. Ne glede na to, da zahtevka v obeh postopkih nista identična, bi moralo sodišče ugotoviti, da je bilo v zadevi pravnomočno odločeno in postopek ustaviti. Zapisnikov na obravnavah disciplinskih organov niso pisali, na čuden način pa so pristali v sodnem spisu. To je priznal tudi eden izmed predsednikov discipinskih organov, ki je v sodnem postopku izpovedal, da on ni narekoval niti pisal zapisnikov in da je bilo to delo pravne službe Leka. Tudi sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je neka delavka nekaj molče pisala s kulico v svojo beležko, s čemer naj bi bilo zadoščeno zakonski obveznosti pisanja zapisnika. Zapisniki niso bili narekovani in jih ni bilo. V spisu so ponarejeni zapisniki, ki so jih pisale pravnice ... Sodba višjega sodišča tudi nima razlogov. Kršitev delovnih obveznosti v zvezi z dobavnicami ni storil, saj so jih potrdili, podpisali in žigosali organi in pooblaščene osebe toženca. Postopek na sodišču je trajal nesorazmerno dolgo.

Revizija je bila v skladu z določbami 390. člena ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožencu, ki na revizijo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

ZPP v 386. členu določa, da preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava.

Bistvene kršitve pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona revizijsko sodišče ni ugotovilo, pa tudi bistvene kršitve določb postopka, ki jih uveljavlja revizija, niso podane.

Bistvena kršitev pravdnega postopka po 11. točki drugega odstavka 354. člena ZPP je podana, če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda, ali o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno, ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava. Pravnomočne sodne odločbe v spisu ni, pa tudi, če bi bila, ne bi bila podana navedena bistvena kršitev določb pravdnega postopka, saj tožnik v reviziji navaja, da zahtevka nista identična. Kršitev po navedeni točki 354. člena je podana le, če je bilo že razsojeno o identičnem zahtevku. Številka sodnega spisa, ki ga omenja revizija, je visoka, datum pa kaže, da je bil predlog vložen na sodišču v letu 1989. Prve kršitve delovnih obveznosti, ki jih je storil tožnik in so bile obravnavane v tem postopku, so bile po podatkih spisa ugotovljene v času od 11.9.1989 do 23.10.1989, razsodišče toženca pa je o zadevi odločilo šele 21.2.1990, zato tudi na podlagi te ugotovitve ni podana uveljavljana bistvena kršitev postopka, ker z izpodbijanima sodbama ni bilo odločeno o že razsojeni stvari.

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali o njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju; ali če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar so navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami iziroma zapisniki. Revizija ne pove konkretno, v čem se kaže omenjena bistvena kršitev določb postopka. Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi sodbe povzelo potek postopka, ugotovilo pa je tudi, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje ni ponavljalo ugotovitev sodišča prve stopnje, kar ni bilo potrebno, če se je strinjalo z ugotovitvami sodišča prve stopnje glede dejanskega stanja zadeve in če je menilo, da je bilo pravo pravilno uporabljeno. Tudi bistvena kršitev postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP ni podana.

Šesti odstavek 63. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) določa, da se na obravnavi pred disciplinskim organom piše zapisnik. Sodišče prve stopnje je na podlagi zaslišanja predsednika disciplinske komisije .... ugotovilo, da je bila na obravnavi zapisnikarica, ki je potek dogajanj beležila v telegrafskem slogu, v določenem roku pa je bil zapisnik tudi napisan. Tožnik v postopku pred disciplinskimi organi toženca ni konkretno navajal, katere nepravilnosti so v zapisniku, smisel zapisnika pa je, da se zapiše bistven potek postopka in zabeleži bistvena vsebina izpovedbe zaslišanih prič. Vse to je v zapisniku in ga je podpisal kot verodostojnega tudi predsednik disciplinske komisije. Zato omenjeno določilo ZTPDR, da je treba pisati na disciplinski obravnavi zapisnik, ni bilo kršeno.

Da je tožnik kršil delovne obveznosti na način, ki je bil ugotovljen v disciplinskem postopku, je dokazano na podlagi prepričljivih izpovedb prič in iz dobavnic, ki so v spisu. Sodišče prve stopnje je glede na izvedene dokaze in izvedensko mnenje o tožnikovi prištevnosti v času kršitve delovnih obveznosti pravilno ugotovilo, da je tožnik kršil delovne obveznosti, za katere se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, da je bil preklic pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa zakonit in da je tožnik za kršitev delovnih obveznosti kriv, zato je sodišče druge stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, je bila pravilna uporabljena pravna kvalifikacija kršitve, zato ni bilo kršeno materialno pravo.

Da je postopek trajal nesorazmerno dolgo, je odgovoren tudi tožnik, saj je sodišče, zaradi pasivnosti tožnika, lahko ugotovilo njegovo odgovornost šele po tem, ko sta bili odločbi sodišča prve stopnje dvakrat razveljavljeni in je izvedenec šele po tretji ponovitvi postopka lahko podal mnenje, da tožnik nima znakov nobene duševne bolezni in tudi ne znakov duševne nerazvitosti.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 393. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Sodišče je določbe ZPP in ZTPDR uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).