15. 9. 2005

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Nova Gorica, na seji dne 15. septembra 2005

odločilo:

Za odločanje v postopku o prekršku je na podlagi obdolžilnega predloga Policijske postaje Nova Gorica št. 32/6-378428 z dne 5. 1. 2005 pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.

Obrazložitev

A.

1.Policijska postaja Nova Gorica je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici vložila obdolžilni predlog zaradi prekrškov po 4. točki prvega odstavka 11. člena Zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16/74 in nasl. ter Uradni list RS, št. 8/90 in nasl. – v nadaljevanju ZJRM).

2.Okrajno sodišče v Novi Gorici je najprej razsodilo, da se obdolžilni predlog predlagatelja postopka zavrne, ker ni pogojev za začetek postopka. Višje sodišče v Kopru je pritožbi predlagatelja postopka ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. V slednjem je Okrajno sodišče v Novi Gorici sklenilo, da za postopek o prekršku ni stvarno pristojno ter je zadevo odstopilo stvarno in krajevno pristojnemu prekrškovnemu organu, Policijski postaji Nova Gorica.

3.Policijska postaja Nova Gorica je Vrhovnemu sodišču predlagala, naj odloči o sporu glede pristojnosti med Policijsko postajo Nova Gorica in Okrajnim sodiščem v Novi Gorici. Iz navedene vloge izhaja, da se Policijska postaja Nova Gorica ne strinja s sklepom Okrajnega sodišča v Novi Gorici, da zavrača pristojnost za odločanje, in meni, da je za vodenje tega postopka o prekršku pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.

4.Vrhovno sodišče je Ustavnemu sodišču odstopilo predlog Policijske postaje Nova Gorica za odločitev o sporu glede pristojnosti med Policijsko postajo Nova Gorica in Okrajnim sodiščem v Novi Gorici. Navedlo je, da drugi odstavek 83. člena ZP-1 sicer določa, da v sporu glede pristojnosti med sodišči in prekrškovnimi organi odloča Vrhovno sodišče, vendar meni, da je treba drugi odstavek 83. člena ZP-1 v povezavi z osmo alinejo prvega odstavka 160. člena Ustave razlagati tako, da je Vrhovno sodišče pristojno za odločanje le v sporih med sodišči in prekrškovnimi organi, ki niso državni organi. V zvezi s slednjim Vrhovno sodišče navaja, da gre v konkretnem primeru za spor o stvarni pristojnosti med sodiščem in policijsko postajo, ki je po 4. členu Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98 in nasl. – ZPol) sestavni del policije kot državnega organa v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Zato Vrhovno sodišče meni, da je za odločitev v tem sporu pristojno Ustavno sodišče.

B.

5.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti tisti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

6.V tem primeru pristojnost za vodenje postopka o prekršku zavračata tako Policijska postaja kot tudi Okrajno sodišče. Policijska postaja meni, da je v tem primeru prišlo do takšnih kršitev predpisa (ZJRM), ki ni usklajen z določbami ZP-1, se pa zanje v skladu s prehodnimi določbami ZP-1 še vedno lahko izreče tudi kazen zapora. Okrajno sodišče meni, da je ustavnopravno pravilna le razlaga, po kateri se obdolžencema za očitana prekrška lahko izreče le denarna kazen oziroma globa in ne več kazen zapora. Okrajno sodišče še ugotavlja, da v tej zadevi ni podan nobeden izmed razlogov iz drugega odstavka 52. člena ZP-1, zaradi katerega o očitanih prekrških ne bi mogel po hitrem postopku odločiti prekrškovni organ, in sicer v tem primeru Policijska postaja Nova Gorica.

7.Po prvem odstavku 4. člena ZP-1 se za storjeni prekršek ob pogojih iz tega zakona izreče predpisana sankcija ali opozorilo. Po drugem odstavku tega člena so sankcije za prekrške globa, opomin, kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države, odvzem predmetov in vzgojni ukrepi. Novi ZP-1 med sankcijami, ki jih je mogoče izreči za storjeni prekršek, ne omogoča več izrekanja kazni zapora. Vendar je v tem primeru treba glede na naravo očitanega prekrška upoštevati tudi druge določbe ZP-1. Od dneva uveljavitve ZP-1 (od 7. 2. 2003) se, razen za prekrške iz tretjega odstavka 223. člena ZP-1, ne more izreči kazen zapora (prvi stavek četrtega odstavka 223. člena ZP-1). Po prvem odstavku 223. člena ZP-1 je treba predpise, s katerimi so določeni prekrški, pa niso v skladu s tem zakonom, v treh letih po uveljavitvi tega zakona uskladiti s tem zakonom. Do uskladitve predpisov iz prvega odstavka tega člena se po določbi prvega stavka drugega odstavka 223. člena ZP-1 uporabljajo sankcije iz teh predpisov. Po tretjem odstavku 223. člena ZP-1 se do uskladitve zakonov, ki urejajo varnost cestnega prometa, proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, orožje in prekrške zoper javni red in mir, z določbami tega zakona, glede izrekanja kazni zapora uporabljajo določbe zakona iz drugega odstavka 215. člena tega zakona, za izvršitev kazni zapora pa določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 22/2000 – ZIKS-1). Po drugem odstavku 215. člena ZP-1 se torej za prej navedene primere še vedno uporabljajo določbe Zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83 in nasl. ter Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. – v nadaljevanju ZP).

8.Iz obdolžilnega predloga Policijske postaje Nova Gorica izhaja, da se obdolžencema očita storitev prekrškov po 4. točki prvega odstavka 11. člena ZJRM. Za navedena prekrška se sme obdolžencema po prvem odstavku 11. člena ZJRM izreči denarna kazen do 120.000 SIT ali zapor do 30 dni. Okrajno sodišče v Novi Gorici se v sklepu, s katerim se izreka, da za odločanje v tem primeru ni stvarno pristojno in obdolžnilni predlog odstopa Policijski postaji Nova Gorica, sklicuje na določbo prvega odstavka 52. člena ZP-1 (odločanje prekrškovnega organa po hitrem postopku) in ugotavlja, da ni podan nobeden izmed razlogov, ko hitri postopek po drugem odstavku 52. člena ZP-1 ni dovoljen.[1] Meni, da je v tem primeru ustavnopravno pravilna le razlaga, po kateri se obdolžencema za očitana prekrška lahko izreče le denarna kazen oziroma globa in ne več kazen zapora. Navedeno sklepanje in razlaga nista utemeljeni.

9.Obdolžencema se za očitana prekrška glede na navedeno še vedno lahko izreče tudi kazen zapora, ki jo lahko, ob uporabi določb ZP, izreče le sodišče. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje v postopku o prekršku na podlagi obdolžilnega predloga Policijske postaje Nova Gorica pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj

Opomba:

[1]Po drugem odstavku 52. člena ZP-1 hitri postopek ni dovoljen: če je z dejanjem nastala telesna poškodba, če je za prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija oziroma če prekrškovni organ ali predlagatelj glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po tem zakonu, če je potrebno odločiti o premoženjskopravnem zahtevku, proti mladoletnim storilcem prekrškov, za prekrške s področja obrambnih dolžnosti in v drugih primerih, ko je z zakonom tako določeno.