Jedro

Pravni posel, ki ga sklene omejeno pravno sposobna oseba ni ničen ampak je izpodbojen.

Če na podlagi naznanilnega lista izdani sklep o poočitbi spremembe mejne črte ni bil izveden v zemljiški knjigi, to še ne pomeni, da ga ni mogoče upoštevati oz. mu odreči veljavnosti. Sam akt vpisa je namenjen predvsem strankama, ki pa sta bili kot stranki postopka s tem seznanjeni.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo mejo med parcelama štev. 35 - dvorišče, 312 m2 in hišo 218 m2, vpisano v vl.št. 86 k.o. ..., ki je v lasti predlagatelja F. O. in parcelo štev. 36 - hiša in dvorišče (v zemljiški knjigi brez izmere), vpisana pri vl.št. 491 k.o. ..., ki je v lasti nasprotnega udeleženca C. G. tako, da poteka od točke A na južni strani, ki je označena s plastičnim mejnikom v ravni liniji 16,45 m2 severno do točke B, ki je označena z železnim klinom, od točke B v ravni liniji dolžine 15,12 m severno do točke C, ki je označena z železnim klinom. Odločilo je, da je skica sodne meje, ki jo je izdelal izvedenec geometer F. Z., sestavni del tega sklepa in da vrednost spornega mejnega prostora ne presega vrednosti 80.000,00 SIT. O stroških postopka je odločilo, da jih nosi vsaka stranka do polovice in ker je vse stroške založil predlagatelj mu je dolžan nasprotni udeleženec povrniti polovico le-teh.

Zoper ta sklep se pritožuje predlagatelj. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 1. odstavka 353. člena ZPP in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje. Navaja, da je odločitev sodišča v celoti napačna, ker je v nasprotju z listinami, ki so bile priložene in v nasprotju z vsemi dokazi, ki so bili izvedeni.

Predlagatelj je prvič izvedel, da naj bi meja med njegovo parcelo štev. 35 in sosednjo parcelo štev. 36 potekala drugače, kot je v vseh letih prej vedel, ob priliki meritev v letu 1996, na kar kaže tudi njegova reakcija ob priliki opravljenih meritev. Predlagatelj je ugovarjal pokazani meji, ker je geometer pokazal drugačno mejo kot sta jo stranki do tega trenutka poznali in spoštovali in sicer zaradi tega, ker stanje iz leta 1932, ko je prišlo do poprave zarisa mejne črte, očitno le po pomoti oziroma pozabljivosti ni bilo vnešeno v katastrski operat, kar se je vse ugotovilo šele sedaj. V pritožbi predlagatelj nadalje navaja, da je zatrjeval uživalno mejo, kasneje, ko so se našli vsi podatki pa zahteval, da se le vzpostavi meja po stanju iz leta 1932, torej meja, kot je bila določena v upravnem postopku. Ker je bila meja določena v upravnem postopku, je ni mogoče na novo določati v sodnem postopku, ampak zato, ker mejnih označb ni, mejo, ki je bila že določena obnoviti. Sodišče pa ni sledilo temu stališču, ampak je izvedlo postopek in iz obrazložitve sklepa ni mogoče ugotoviti na podlagi česa sodišče zaključuje, da meja v upravnem postopku ni bila določena. Sodišče ugotavlja, da je naznanilni list štev. 1/32 sicer bil izdelan, ni pa bil izveden v zemljiškem katastru, oziroma je bil že tekom trajanja tega postopka v zemljiškem katastru izveden, sklep sodišča, ki je bil izdan na podalgi naznanilnega lista štev. 1/32, pa tudi ni bil izveden v zemljiški knjigi oziroma poočitba ni bila izvedena v listih A2 pri vl.št. 86 in 491 k.o. .... Očitno je torej šlo za pozabljivost in pomoto upravnega organa v geodetskih zadevah. Sodišče bi moralo zahtevati od geodetske uprave pojasnilo zakaj je bil naznanilni list štev. 1/32 šele sedaj izveden v zemljiškem kastastru in v zemljiški knjigi ugotoviti zakaj poočitba ni bila vpisana oziroma izvedena v listu A2, če je bil izdan zemljiškoknjižni sklep pod dn.štev. 111/33, listine v zvezi s tem pa vložene v zbirki listin. Tudi ni razumljivo na osnovi česa sodišče zaključuje, da poprava zarisa mejne črte pomeni zmanjšanje premoženja I. G., saj če primerjamo staro stanje in novo stanje iz nazanilnega lista lahko ugotovimo le-to, da se površina parcel ni spremenila. Premoženje I. G. se ni zmanjšalo in čeprav je bil I. G. delno preklican, je imel vsa pooblastila za ureditev te zadeve, saj pri tem ni šlo za nikakršno razpolaganje z njegovimi premičninami. Sodišče prve stopnje bi moralo tudi pojasniti kaj pomeni zapis ob izdelani skici pod štev. 255 na listu k.o. ...

1932, kjer je ob strani pripisano: "poprava meje in obj. menjano vsled prizidave". Ta pripis kaže na to, da je bila podlaga za popravo zarisa mejne črte menjava in je zato površina parcel tudi ostala nespremenjena. Sklep dn.št. 111/33 je bil poslan obema strankama. Če I. G. oziroma njegova skrbnica s tem, kar iz te listine izhaja ne bi soglašala, bi imela možnost vložiti pritožbo ali izdani sklep na kakršenkoli drug način izpodbijati, vendar nihče ni ničemur oporekal. Oporekal pa nihče ni, ker se je vse delalo ob soglasju, ob vednosti obeh z željo ureditve medsebojnih odnosov, ne pa kakršnekoli pridobitve v škodo oziroma v korist drugemu. Ta sklep je pravnomočen, pravnomočen je tudi naznanilni list in na podlagi tega izdelana mapna kopija, ki izkazuje povsem pravilno dejansko stanje oziroma mejo med navedenima parcelama. Sodišče prve stopnje pa je glede močnejše pravice zaključilo, da je predlagatelj uspel dokazati uživanje nespornega mejnega prostora, ne pa tudi dobroverne posesti. Vendar pri tem pritožba opozarja, da je priposestvovanje lahko nastopilo že v letu 1952, torej po poteku 20 let od tedaj, ko je bil izdelan naznanilni list v letu 1932. V svojih nadaljnjih izvajanjih pritožba ocenjuje izpovedi zaslišanih prič in pride do zaključka, da so priče, ki jih je predlagal predlagatelj izpovedovale v njegovo korist, priče, ki jih je predlagal nasprotni udeleženec pa v njegovo.

Nobenega dvoma pa ni, da so bile izpovedi predlagateljevih prič bolj zanesljive in brez vsakršnih zapletov, kar ni mogoče reči za priče nasprotnega udeleženca. Na vse to kažejo tudi slike, ki so bile vpogledane in ki jih predlagatelj prilaga še pritožbi. Sicer pa tudi sama situacija v naravi izkazuje, da so prepričljivejše navedbe in trditve predlagatelja, kajti če bi meja res potekala v ravni liniji do ceste, oporni zid, ki sedaj omejuje vrt na parceli štev. 36, ne bi bil postavljen tako, kot je. Niti nasprotni udeleženec ni znal pojasniti, zakaj je oporni zid postavljen tako kot je sedaj, saj kot je povedal, se ne spominja kdaj se je ta zid gradil in zakaj se je gradil tako in ne drugače. Pritožba je utemeljena.

Uvodoma je treba odgovoriti pritožbi kolikor vztraja na tem, da je bila meja določena v upravnem postopku in je ni mogoče na novo določati v sodnem postopku. Če bi bilo tako, kot zatrjuje pritožba, potem bi moralo sodišče predlog predlagatelja zavreči, saj Zakon o nepravdnem postopku ne pozna obnove meje. Vendar pa je bil ta postopek sprožen na podlagi sklepa upravnega organa z dne 16.10.1996, in temelji na določbah Zakona o zemljškem katastru iz leta 1974. Ta sklep je pravnomočen in če predlagatelj tega postopka ne bi sprožil, bi bila meja določena po obstoječem zemljiškem katastru.

Pač pa je dati pritožbi prav, da je že v letu 1932 začel teči 20 letni rok za priposestvovanje, kajti takrat je predlagatelj zvedel za popravo meje, saj je bil takrat izdelan naznanilni list, oziroma leta 1933, ko je bil izdan sklep sodišča pod opr.štev. dn št. 111/33, ki je bila vročena takratnima strankama postopka. Postopek dokazovanja dobre vere pa je bil izveden za obdobje po letu 1952 oziroma 1953, saj je to razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ko sodišče navaja dogodke iz leta 1975 in 1980, Izpodbijani sklep nima razlogov o uživanju zemljišča, ki ga predlagatelju sicer priznava za obdobje med leti 1932 in 1952 oziroma do leta 1975. Pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da je treba oceniti tudi dogajanje v letu 1932, ko je bil narejen naznanilni list. Sodišče prve stopnje pravi, da je pri opredeljevanju do naznanilnega lista štev. 1/32 izhajalo iz obstoječih vpisov v javnih listinah, to je iz podatkov zemljiške knjige in podatkov zemljiškega katastra ter zato tega naznanilnega lista ni štelo kot veljavnega pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice predlagatelja na spornem mejnem zemljišču. Pritožbeno sodišče se s takim stališčem ne more v celoti strinjati, kajti na podlagi tega naznanilnega lista je bil izdan sklep, da se poočiti poprava zarisa mejne črte na parc.štev. 35, 36 in 6/1. Sodišče je ta naznanilni list očitno upoštevalo in izdalo sklep, za katerega ni nobenih podatkov o tem, ali je bilo zoper njega vloženo kakšno pravno sredstvo. Res je, da ta sklep ni bil sproveden v zemljški knjigi vendar pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni jasno, zakaj sklep ni bil izveden v zemljiški knjigi, po drugi strani pa daje pritožbeno sodišče temu sklepu bistveno večjo veljavo kot pa samo fizičnemu vpisu v zemljiško knjigo. Če zemljiškoknjižni referent sklepa ni vpisal v zemljiško knjigo, sklepu ni mogoče odreči veljavnosti. Sam akt vpisa je pravzaprav namenjen strankam in tretjim osebam, ki se zanesejo na podatke zemljiške knjige, vendar pa v našem primeru o tem ni mogoče govoriti, saj sta bili stranki postopka o tem obveščeni. Tako ena kot druga stranka se je torej s poočitbo seznanila in očitno z njo tudi strinjala. Kaj je bil torej vzrok, da se naznanilni list in sklep sodišča nista izvedla v javnih knjigah je tako pravzaprav brez vsakega pomena.

Sodišče prve stopnje tudi pravi, da je bil G. I., ki je bil sicer navzoč ob meritvah, omejeno preklican in da brez izrecnega pristanka oziroma naknadne odobritve pravnega dejanja postavljene mu skrbnice, ni mogel veljavno odločati v poslih, ki se tičejo njegovih premoženjskih razmerij. Pritožbeno sodišče se s tem sicer strinja, vendar pa se postavi vprašanje, ali so pravni posli, ki jih sklene stranka, ki je poslovno omejena sposobna nični ali le izpodbojni. Po določbi 111. člena ZOR, enako pa je bilo tudi po določbah Občega državljanskega zakona, je pogodba izpodbojna. Ali je leta 1932 oziroma leta 1933 kdo ta pravni posel izpodbijal, ni ugotovljeno, pa tudi ugotoviti se najbrže ne bo dalo. Pri sedanjem stanju pa se pritožbeno sodišče nagiba k temu, da tega pravnega posla ni nihče izpodbijal in da mu je zato potrebno dati ustrezno težo. Vsekakor pa bi bilo potrebno ta pravni posel izpodbijati pred izdajo sklepa o poočitbi poprave zarisa mejne črte ali pa ta sklep izpodbijati, vendar ne za eno ne za drugo ni nobenih dokazov niti ne podatkov.

Pritožbeno sodišče torej ne more sprejeti zaključka sodišča prve stopnje, da je bila prav odsotnost odobritve skrbnice I. G. razlog temu, da citirani naznanilni list ni bil izveden v katastru in da tudi poočitbeni sklep sodišča ni bil izveden v zemljiški knjigi. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje, moralo nekoliko bolj natančno ugotoviti dejansko stanje glede dogodkov v letu 1932, v kolikor pa se to ne bo dalo, pa dati ob upoštevanju vseh izvedenih dokazov ustrezno težo tudi naznanilnemu listu in zabeležki na njem, po kateri se s tem naznanilnim listom popravlja meja vsled prizidave in sklepu sodišča z dne 31.1.1933. Končno pa ima pritožbeno sodišče še pomisleke glede skice sodne meje, ki jo je izdelal inženir geodezije F. Z.. Zakon o nepravdnem postopku v 135. členu določa, da se na naroku na kraju samem napravi skica, iz katere mora biti razviden sporni prostor ter meja, ki jo sodišče določi na kraju samem oziroma o kateri je bila sklenjena poravnana.

Skica je sestavni del zapisnika o naroku. Iz priložene skice sporni mejni prostor ni razviden, pa čeprav med strankama ni spora, kje je.

Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da je dejansko stanje za sedaj le še premalo natančno ugotovljeno in v posledici tega je prišlo lahko tudi do zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče je zato sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje, da po dopolnitvi postopka v nakazanih smereh o stvari ponovno odloči.