Jedro

Poleg dejstva, da je bilo pred pravnomočnostjo izvršeno polovično plačilo globe, je odločilno tudi dejstvo, da je polovično plačilo bilo izvršeno po volji oziroma s soglasjem storilca, o čemer mora sodba imeti jasne in prepričljive razloge, zlasti kadar je odsotnost tega odločilnega dejstva z zadostno stopnjo verjetnosti zatrjevana v zahtevi za sodno varstvo, ki je bila podkrepljena s pravno relevantnimi dokaznimi predlogi, katerih sodišče ni izvedlo in zavrnitve ni obrazložilo, s čimer je storilcu kršilo pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist, pri čemer kršitev utegne vplivati na zakonitost uporabe prvega odstavka 57.c člena ZP-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Kamniku je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevo za sodno varstvo zoper sklep, s katerim je prekrškovni organ kot nedovoljeno zavrgel zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog zaradi prekrška po 2. točki šestega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Odločilo je še o stroških postopka in je storilcu naložilo plačilo sodne takse v znesku 40,00 EUR.

2.Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje zahtevo za sodno varstvo zavrnilo iz razloga, ker je ugotovilo, da je prekrškovni organ pravilno in zakonito zavrgel zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog na podlagi drugega odstavka 63. člena v zvezi s prvim odstavkom 57.c člena Zakona o prekrških (ZP-1) iz razloga, ker je storilec plačal polovično globo pred pravnomočnostjo plačilnega naloga.

3.Zoper sodbo se je pritožil storilec po zagovorniku iz pritožbenih razlogov po 1. in 2. točki 154. člena ZP-1 in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in odloči, da se zahtevi za sodno varstvo ugodi ter se sklep prekrškovnega organa razveljavi.

4.Prekrškovni organ na pritožbo ni odgovoril.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Sklep prekrškovnega organa in sodba sodišča prve stopnje temeljita na ugotovitvi, da je storilec po vročitvi plačilnega naloga najprej v roku dne 3.7.2025 plačal polovični znesek globe, nato pa je zoper plačilni nalog dne 7.7.2025 vložil zahtevo za sodno varstvo. Na tej podlagi sta prekrškovni organ in sodišče ugotovila, da je bila polovična globa plačana pred pravnomočnostjo plačilnega naloga in da zato zahteva za sodno varstvo na podlagi prvega odstavka 57.c člena ZP-1 ni dovoljena.

7.Prvi odstavek 57.c člena ZP-1 določa, da kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, plača polovico izrečene globe, če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti. Če plača polovično globo pred pravnomočnostjo, zahteva za sodno varstvo in ugovor zoper plačilni nalog nista dovoljena, razen, če je kršitelj v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo. Navedeno zakonsko določbo je po prepričanju pritožbenega sodišča potrebno razlagati na način, da predpisana posledica nastane, če polovico globe pred pravnomočnostjo plača bodisi kršitelj sam, bodisi z njegovo vednostjo ali po njegovem navodilu druga oseba.

8.Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že v več sodbah (IV Ips 17/2016 z dne 17.5.2016, IV Ips 32/2016 z dne 21.7.2016, IV Ips 54/2017 z dne 21.11.2017 in IV Ips 38/2020 z dne 18.3.2021) podalo razlago pravilne uporabe določbe prvega odstavka 57.c člena ZP-1. Zavzelo je stališče, da po tej določbi pravica do zahteve za sodno varstvo ugasne tako v primeru, ko kršitelj najprej v roku plača polovico globe in nato vloži zahtevo za sodno varstvo, kot tudi v primeru, ko kršitelj najprej v roku vloži zahtevo za sodno varstvo in s tem prepreči pravnomočnost plačilnega naloga, nato pa plača polovico globe. Navedlo je, da obojega, zahteve za sodno varstvo in plačila polovične globe, ne more dobiti. V vseh sodbah je Vrhovno sodišče izhajalo iz predpostavke, da je bilo polovično plačilo izvedeno po volji kršitelja in se ni posebej ukvarjalo z vprašanjem, kako pravilno razlagati določbo prvega odstavka 57.c člena ZP-1 v primeru, kadar polovično plačilo globe izvede druga oseba brez vednosti ali privolitve kršitelja, torej mimo njegove volje.

9.V okviru pritožbenih navedb je pritožbeno sodišče pregledalo spisovno gradivo in ugotovilo, da je plačilni nalog bil storilcu vročen s fikcijo vročitve dne 28.6.2025 na naslovu A. Zoper plačilni nalog je po elektronski pošti na elektronski naslov prekrškovnega organa dne 3.7.2025 poslala vlogo B. B., v kateri je navedla, da je bila ona storilka prekrška in da je ona plačala polovično globo v znesku 60,00 EUR, hkrati pa je elektronski vlogi priložila še zahtevo za sodno varstvo na ime storilca. Prekrškovni organ je vložnico dne 7.7.2025 po elektronski pošti pozval na dopolnitev zahteve za sodno varstvo in jo v dopisu opozoril na posledico polovičnega plačila globe. Nato je storilec dne 7.7.2025 po zagovorniku vložil zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog, v kateri je uveljavljal, da je plačilni nalog prejel s strani svoje bivše partnerke dne 3.7.2025, saj sam ne stanuje na naslovu A., ker se je že pred letom dni odselil na naslov C. in da ima avtomobil v uporabi njegova bivša partnerica B. B., ki je prekršek storila in je to prekrškovnemu organu potrdila v svoji izjavi z dne 3.7.2025.

10.Iz povzetega izhaja, da je storilec v zahtevi za sodno varstvo trdil, da z vročitvijo plačilnega naloga, ki naj bi ga prevzela njegova bivša partnerka, ni bil seznanjen in da naj bi bivša partnerka polovico globe plačala brez njegove vednosti. Do zatrjevanega dejstva se prekrškovni organ v sklepu ni opredelil, temveč se je zadovoljil zgolj s podatkom, da je bila polovica globe plačana pred vložitvijo zahteve za sodno varstvo. Enaka dejstva je storilec po zagovorniku uveljavljal tudi v zahtevi za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa in je predlagal, da sodišče zasliši bivšo partnerko B. B. ter pridobi podatek kdo je plačal polovico globe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tudi sodišče prve stopnje do zatrjevanih dejstev ni opredelilo, ampak se je zadovoljilo, da je storilcu bil plačilni nalog vročen s fikcijo vročitve, ki jo je kljub drugačni trditvi storilca štelo za veljavno ter je zgolj na tej podlagi sklepalo, da je bil storilec s plačilnim nalogom seznanjen in da se je sam odločil, da bo polovično plačilo globe izvedla njegova nekdanja partnerka, sam pa da bo vložil zahtevo za sodno varstvo.

11.Takšen zaključek pa temelji zgolj na sklepanju sodišča, ki zatrjevanih dejstev iz zahteve za sodno varstvo ni preverilo in se do njih ni opredelilo, zaradi česar ima sodba pomanjkljive razloge o odločilnih dejstvih, od razjasnitve katerih je odvisna pravilna uporaba določbe prvega odstavka 57.c člena ZP-1, ki pravico do pravnega sredstva odreka kršitelju, za katerega mora biti ugotovljeno, da je plačilo polovične globe pred pravnomočnostjo plačilnega naloga posledica njegovega voljnega ravnanja. Zato je poleg dejstva, da je bilo pred pravnomočnostjo izvršeno polovično plačilo globe, odločilno tudi dejstvo, da je polovično plačilo bilo izvršeno po volji oziroma s soglasjem storilca, o čemer mora sodba imeti jasne in prepričljive razloge, zlasti kadar je odsotnost tega odločilnega dejstva z zadostno stopnjo verjetnosti zatrjevana v zahtevi za sodno varstvo, ki je bila podkrepljena s pravno relevantnimi dokaznimi predlogi, katerih sodišče ni izvedlo in zavrnitve ni obrazložilo, s čimer je storilcu kršilo pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist, pri čemer kršitev utegne vplivati na zakonitost uporabe prvega odstavka 57.c člena ZP-1, zaradi česar je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi utemeljen.

12.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in je na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem odločanju se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do zahteve za sodno varstvo glede zatrjevanega dejstva, da je polovično plačilo bilo opravljeno brez vednosti in volje storilca, kar bo moralo z izvedbo ustreznih dokazov preveriti ter o tem navesti jasne in prepričljive razloge. V kolikor bo pri tem ugotovilo, da izvršenega plačila polovične globe ni mogoče pripisati storilčevi volji, bo moralo postopati po določbi desetega odstavka 65. člena ZP-1 in sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo odpraviti ter hkrati tudi odločiti o zahtevi za sodno varstvo.

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 57c, 57c/1, 65, 65/10, 155, 155/2, 163, 163/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.