Jedro

Z navajanjem okoliščin o civilni škodi tožnika lahko uveljavljata pravice v okviru zasebnega prava, katerih varstvo se uveljavlja v civilnih sodnih postopkih, interesa za vstop v inšpekcijski postopek pa z njimi ne moreta utemeljevati, saj ne gre za pravice ali pravne koristi iz javnega prava, ki bi se varovale v okviru gradbenih inšpekcijskih postopkov oziroma ki bi bile z gradbenim inšpekcijskim ukrepom prizadete.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožečih strank zoper sklep gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota A. z dne 26.7.2005, s katerim tožnikoma ni bila priznana lastnost stranke v inšpekcijskem postopku, vodenem v zadevi neskladne gradnje stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 307/1 k.o. A. investitorice A.A.. Tožena stranka se v obrazložitvi sklicuje na ugotovitve prvostopenjskega organa, da je v zadevi uveden inšpekcijski postopek na podlagi prijave tožnikov, ki sta lastnika sosednjih parcel parc. št. 307/5 in 306/2 k.o. A. in sta svoj interes za vstop v postopek utemeljevala z negativnimi vplivi na njuno nepremičnino zaradi neskladne gradnje sosednje stanovanjske hiše. Tudi tožena stranka svojo odločitev utemeljuje z določbo 3. odstavka 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru, po katerem ima v inšpekcijskem postopku položaj stranke zavezanec, vlagatelj pobude pa nima položaja stranke. S prvostopnim organom pa se strinja tudi, da tožnika nista izkazala niti pravnega interesa, zaradi katerega bi imela pravico udeleževati se postopka po določbi 43. člena ZUP. Meni, da tožnika s podanimi navedbami nista izkazala svoje pravne koristi, temveč izkazujeta le dejanski interes, zato njune pritožbene navedbe o smradu in nevarnosti ekološkega onesnaženja zavrača kot neutemeljene za odločitev v obravnavani zadevi. Glede na vse navedeno je po presoji tožene stranke prvostopenjski sklep pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena.

Tožnika vztrajata na stališču, da imata v inšpekcijskem postopku neskladne gradnje stanovanjske hiše na sosednji parc. št. 307/1 k.o. A. položaj stranke. Inšpekcijski postopek se je namreč začel na njuno pobudo, zato imata v skladu s 42. členom ZUP položaj stranke, prav tako pa po 43. členu ZUP varujeta svoje pravne koristi v inšpekcijskem postopku. V nadaljevanju navajata, da sta bili stavbi tožečih strank in stavba na parc. št. 307/1 iste k.o. zgrajeni na podlagi istega lokacijskega dovoljenja. Stavba na sosednji parceli je bila brez poprejšnjega obvestila zgrajena v bistvenem neskladju z veljavnim lokacijskim dovoljenjem ter v zvezi s tem navajata spremembe gradnje, ki niso v skladu z dovoljenjem. Zaradi spremembe infrastrukture, ki vpliva na okolje, pa je v nevarnosti funkcioniranje obeh zgradb, predvsem zaradi spremenjene kote odtoka fekalnih in meteornih voda, v zvezi s čimer so v teku tudi pravdni in kazenski postopki pred Okrožnim sodiščem v A.. Menita, da so podatki v novem elaboratu za legalizacijo gradnje netočni in v nasprotju s podatki iz legalizacijskega postopka iz leta 2003. Ker je prvostopenjski organ seznanjen o pravnih interesih, torej o tem, da je premoženje tožnikov ogroženo, da se fekalne in meteorne vode ne morejo pretakati, če je zemljišče parc. št. 306/2 in 307/5 (last tožnikov) nižje od sosednje stavbe za 2m, bi jima zato moral priznati položaj stranke v tem postopku. Z nasprotnim pa prvostopenjski organ krši njune pravice, ki jih imata kot državljana zagotovljene v 15. in 22. členu Ustave Republike Slovenije. Svoj pravni interes za sodelovanje v postopku opirata predvsem na okoliščino, da sta bila tožena pred Okrajnim sodiščem v A. na priznanje služnosti pretoka fekalij in meteornih voda po parc. št. 306/2 in 307/5 k.o. A.. Ker pa je zemljišče na tem delu ilovnato in drseče ter prihaja do premikov zemljišča, ne prevzemata odgovornosti za morebitno škodo. Vse navedeno pa po njunem mnenju kaže tudi na nevestno in neodgovorno ravnanje inšpektorja. Sodišču predlagata, da izpodbijano odločbo razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu organu v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedenih v izpodbijani odločbi, ki jih ponovno navaja ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državni pravobranilec Republike Slovenije je kot zastopnik javnega interesa v skladu s 3. odstavkom 36. člena Zakona o upravnem sporu z vlogo z dne 20.2.2006 prijavil udeležbo v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi, kjer ostaja sporno vprašanje ali tožnika izkazujeta pravni interes za priznanje lastnosti stranke oziroma stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, gre za ukrep gradbenega inšpektorja v zadevi neskladne gradnje stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 307/1 k.o. A.. Tožnika, lastnika sosednjih parc. št. 307/5 in 306/2 k.o. A. in prijavitelja v tem inšpekcijskem postopku, svoj pravni interes za priznanje statusa stranke zatrjujeta z navedbami, da neskladnost gradnje (višinske razlike med stanovanjskima hišama in potek kanalizacij fekalnih in meteornih voda) vpliva na njuno lastnino.

Stališče tožnikov, da jima gre v zadevi položaj stranke že zaradi tega, ker se je inšpekcijski postopek začel na podlagi njune pobude oziroma prijave, je napačno in nima podlage v določbah Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/02 - ZIN) niti v določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 22/05UPB1 - ZUP). Po izrecni določbi 3. odstavka 24. člena ZIN vlagatelj prijave nima položaja stranke, v postopku inšpektorja ima položaj stranke zavezanec. Inšpekcijsko nadzorstvo je namreč oblika nadzora nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov ter aktov in se izvršuje zaradi varstva javnega interesa, torej po uradni dolžnosti. V interesu javne koristi se pri tem odloča o pravicah in obveznostih zavezancev, lahko pa inšpekcijski ukrep predstavlja posredno tudi korist ali drugačno spremembo pravnega položaja drugih oseb. Prijavitelj lahko v takšnem primeru uveljavlja položaj stranskega udeleženca, če izkaže, da so z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete njegove pravice ali pravne koristi.

V obravnavanem primeru pa tudi po presoji sodišča, tožnika nista izkazala, da bi bile z izrečenim inšpekcijskim ukrepom prizadete njune pravice oziroma pravne koristi, za zavarovanje katerih bi jima bilo potrebno priznati lastnost stranskega udeleženca v tem inšpekcijskem postopku. S sklicevanjem na smrad, ekološko nevarnost oziroma sporen potek kanalizacijskih jaškov nista izkazala, da bi bile njune pravice oziroma pravne koristi prizadete z ukrepom inšpektorja, ki je naložil investitorju sosednjega stanovanjskega objekta spremembo lokacijskega dovoljenja, sicer bo odrejena vzpostavitev stanja, določenega v lokacijskem dovoljenju. Glede na vrsto izrečenega inšpekcijskega ukrepa pravice ali pravne koristi tožnikov, ki bi se varovale v okviru javnopravnih koristi, niso prizadete. Z navajanjem okoliščin o civilni škodi, tožnika na odločitev inšpektorja, ki varuje javni interes, ne moreta vplivati in si tako pravnega položaja ne moreta spremeniti ali izboljšati. Kot je že tožena stranka pravilno navedla, gre za okoliščine, s katerimi tožnika lahko uveljavljata pravice v okviru zasebnega prava, katerih varstvo se uveljavlja v civilnih sodnih postopkih, interesa za vstop v inšpekcijski postopek pa z njimi ne moreta utemeljevati, saj ne gre za pravice ali pravne koristi iz javnega prava, ki bi se varovale v okviru gradbenih inšpekcijskih postopkov oziroma ki bi bile z gradbenim inšpekcijskim ukrepom prizadete.

Glede na navedeno je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97-popr. in 70/00 - ZUS).