Jedro

Sodišče izrednega pravnega sredstva stranki ne vrne in ji ne omogoči, da odpravi nepravilnosti v zvezi z obveznim odvetniškim zastopanjem, ampak pravno sredstvo zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo (I. točka izreka), prav tako njegova predloga za obnovo postopka z dne 15. 3. 2012 in z dne 2. 7. 2013 (II. in III. točka izreka).

2. Proti zavrženju predloga za obnovo postopka se dolžnik pravočasno pritožuje. Odločitev izpodbija, ker ga sodišče ni pozvalo na vložitev predloga za obnovo postopka po pravi osebi. Sodišče bi ga tudi moralo zaščititi ter vložiti zahtevek, da se mu odobri zastopstvo, ker je upravičen do brezplačne pravne pomoči, kar izhaja iz oprostitve sodne takse. Meni, da je vložitev pravnega sredstva po stranki ustavna pravica. Navaja razloge, zaradi katerih je podal predlog za obnovo izvršilnega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev oprlo na tretji in četrti odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se smiselno uporabljajo v postopku izvršbe (15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)). Po citirani določbi lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama oziroma njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Prvi odstavek 91. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa vsebuje pravilo, da sodišče izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni odvetnik in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže, da ima opravljen pravosodni državni izpit, kot nedovoljeno zavrže. 5. Dolžnik predloga za obnovo postopka ni vložil po pooblaščencu, temveč sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Prvostopenjsko sodišče je njegova predloga za obnovo postopka zato pravilno kot nedovoljena zavrglo.

6. Neutemeljena je dolžnikova smiselna zahteva, da bi ga moralo sodišče pred zavrženjem pozvati, da odpravi napako in predlog za obnovo postopka dopolni tako, da ga vloži po pravi osebi. V zvezi s tem vprašanjem je Vrhovno sodišče Republike Slovenije že sprejelo pravno mnenje (občna seja 26. 6. 2002)(1) in je sodna praksa ustaljena.(2) Sodišče izrednega pravnega sredstva stranki ne vrne in ji ne omogoči, da odpravi nepravilnosti v zvezi z obveznim odvetniškim zastopanjem, ampak pravno sredstvo zavrže. Pritožbeno sodišče še dodaja, da dolžnik, ki je sam vložil predlog za obnovo postopka in ne po odvetniku, niti ne zatrjuje, da ima opravljen državni pravniški izpit. Predloga za obnovo tako niti pojmovno ne bi mogel dopolniti.

7. Da se predlog za obnovo zavrže kot nedovoljen, je pritrditi tudi zaradi dejstva, ker izredna pravna sredstva pomenijo izjemen poseg v pravnomočnost, zato je treba določbe tolmačiti restriktivno.(3)

8. ZPP, kot tudi ZIZ, ne vsebujeta zahteve po pravnem pouku stranki o izrednem pravnem sredstvu oziroma pouk o institutu obnove postopka. Posledično tudi ne zahteve po pravnem pouku o roku vložitve izrednega pravnega sredstva, kraju vložitve, kot tudi ne, kdo je upravičena oseba za vložitev tega sredstva.(4) Pritožbena zahteva, da bi sodišče moralo dolžnika opozoriti, kdo lahko vloži predlog za obnovo, je iz tega razloga neutemeljena.

9. Dolžnik je kljub temu, da ni imel pravnega pouka o obnovi postopka, le-to vložil. Zakonski institut obnove postopka očitno pozna in bi se tako lahko seznanil tudi z določbami o obveznem odvetniškem zastopanju v tem postopku. Nepoznavanja prava glede dopustnosti obnove postopka pa seveda škoduje.

10. Zavrniti je tudi pritožbene očitke, da bi ga moralo sodišče zaščititi in vložiti zahtevek za brezplačno pravno pomoč, saj upravičenost do te izhaja iz dejstva, da je bil oproščen plačila sodne takse. Oprostitev plačila sodne takse in dodelitev brezplačne pravne pomoči sta dva različna instituta. Sodišče o njiju odloča na različni zakonski podlagi (Zakon o sodnih taksah, Zakon o brezplačni pravni pomoči) in v različnih postopkih. Kriteriji za dodelitev enega ali drugega so različni. Bistveno pa je, da se v obeh postopek začne na predlog stranke.

11. V konkretnem primeru dolžnik smiselno uveljavlja, da bi moralo sodišče njegove navedbe v obnovi za postopek šteti kot zahtevo za brezplačno pravno pomoč in jo odstopiti v reševanje pristojnemu sodišču. Tudi, če bi sodišče tako postopalo, čeprav podlage v predlogu za obnovo postopka ni, in bi bila dolžniku z odločbo dodeljena brezplačna pravna pomoč, ta na predlog za obnovo postopka in odločitev o njem ne bi imela učinka.(5)

12. Kar se tiče smiselnega nasprotovanja obveznemu zastopanju, je dolžniku pojasniti, da se je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP)(6) že izreklo v prid dopustnosti odvetniškega zastopanja. Omejitev postulacijske sposobnosti stranki za stranko nedvomno pomeni učinkovitejše pravno varstvo, predvsem pa pravnega reda, saj lahko obvezno odvetniško zastopanje pripomore k povečanju kakovosti sojenja ter s tem k razvoju v sodni praksi, pripomore tudi k razbremenitvi sodišč in s tem k pospešitvi postopkov.(7) Institut je tako dopusten tudi z vidika 23. člena Ustave Republike Slovenije.

13. Pritožbeno sodišče predloga za obnovo zaradi neizkazanosti procesne predpostavke vsebinsko ni obravnavalo. Pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik vsebinsko utemeljuje podan predlog za obnovo postopka, zaradi tega za presojo izpodbijane odločitve o neobstoju formalne predpostavke, niso pomembne.

14. Iz navedenih razlogov je pritožba dolžnika neutemeljena. Ker tudi uradni preizkus, ki ga je sodišče opravilo na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ ni pokazal kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker ti niso bili priglašeni (163. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Op. št. (2) : Sklepi Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 462/2008 z dne 17.9.2008, VIII Ips 82/2008 z dne 2.11.2009, VIII Ips 194/2008 z dne 23.2.2010, II Ips 396/2010 z dne 18.11.2010, II Ips 40/2011 z dne 30.6.2011. Op. št. (3) : Odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-137/00 z dne 10.7.2003, U-I-216/04 z dne 9.9.2004, U-I-334/04 z dne 16.12.2004, sklep Vrhovnega sodišča RS II DoR 190/2013 z dne 29.8.2013. Op. št. (4) : Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 576/2007 z dne 4.10.2007. Op. št. (5) : Sklepa Vrhovnega sodišča RS št. II DoR 189/2010 z dne 29.4.2010, X Ips 434/2010 z dne 25.11.2010. Op. št. (6) : Sodba ES v zadevi Gillow proti Združenemu kraljestvu, A 109, str. 27. Op. št. (7) : Aleš Galič v knjigi Pravdni postopek, Zakon s komentarjem GV Založba 2005, Prva knjiga str. 366.