Jedro

Sodišče razveže zakonsko zvezo, če je ta iz kateregakoli vzroka nevzdržna. Ni pomembno, kateri od zakoncev je kriv za takšno stanje in ali je sploh kateri od njiju kriv.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili ... 1984 v G. M. 2. Zoper takšno sodbo se pritožuje toženec. Pojasnjuje, da se s sodbo ne strinja. Tožnica je invalidsko upokojena zaradi shizofrenija in jemlje zdravila. V takšnem stanju ga obtožuje in psihično uničuje. V resnici so obtožbe neresnične. Meni, da je sodnica na obravnavi poslušala le tožnico, kot da ne bi bilo važno, kaj govori toženec. To so dvojna merila. Zdravniki so tožnico upokojili, ker ni zmožna delati, sodišče pa meni, da je zdrava. Obnašanje na obravnavi je plod tožničinih izmišljotin. Sodba je prestranska in jo pritožnik zavrača, dokler mu ne bo dokazana krivda. Tudi to, da se je tožnica odselila, je plod njene bolezni. Tožničina družina s tem izsiljuje toženca in mu grozi. Pritožnik zaključuje, da bo tožnica zmeraj njegova žena.

3. Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče mora na obstoj procesne sposobnosti (torej sposobnosti stranke, da razume dogajanja v zvezi s postopkom, se prosto odloča in sama skrbi za svoje pravice ter interese v postopku) paziti ves čas postopka (80. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Zaradi toženčevih navedb o tožničinem zdravstvenem stanju je bilo sodišče prve stopnje na stanje tožnice pozorno, a se mu dvomi v njeno procesno sposobnost niso pojavili. Pritožbene navedbe takšne ocene sodišča prve stopnje ne omajejo. To velja tudi za pritožbeno trditev, da je tožnica invalidsko upokojena. Razlogi za invalidsko upokojitev (invalidnost, nezmožnost za delo) niso enaki kot so razlogi za ugotovitev, da udeleženec v pravdnem postopku nima procesne sposobnosti. Očitano nasprotje (pritožnik govori o dvojnih merilih) torej ni podano.

6. V skladu z določbo 65. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) sodišče razveže zakonsko zvezo, če je ta iz kateregakoli vzroka nevzdržna. Ni pomembno, kateri od zakoncev je kriv za takšno stanje in ali je sploh kateri od njiju kriv. Tako pritožnik sicer pravilno razume vsebino izpodbijane sodbe (to je, da je zakonska zveza pravdnih strank razvezana), narobe pa razume vzroke za to. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da naj bi bil za razvezo zakonske zveze kriv tožnik.

7. Sodišče prve stopnje je iz trditev in iz izpovedi tožnice zaključilo, da je zakonska zveza zanjo nevzdržna. V takšni situaciji sodišče mora razvezati zakonsko zvezo. Sodnega varstva, ki ga je zahtevala tožnica, ni mogoče odlagati ali odkloniti, ker želi toženec v zakonski zvezi vztrajati. Takšno ravnanje bi tožnico namreč sililo v vztrajanje v (zanjo) nevzdržni zakonski zvezi, kar bi predstavljalo nedopusten poseg v njeno ustavno varovano dostojanstvo. Tak poseg bi bil dopusten le zaradi varstva kakšne druge ustavne pravice. Za kaj takšnega pa v tem primeru ne gre.

8. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, sodišče prve stopnje je pravilno in skrbno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni bila zagrešena kakšna od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora višje sodišče paziti po uradni dolžnosti. Višje sodišče je zato pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.