Jedro

Predhodno vprašanje, v zvezi s katerim lahko sodišče v skladu s 1. točko 206. člena ZPP odredi prekinitev postopka, če sklene, da ga ne bo reševalo samo, je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. Ne gre torej za predhodno vprašanje, če je treba, da bi o zadevi sodišče lahko meritorno odločilo, ugotoviti le obstoj ali neobstoj določenih dejstev, ne glede na to, ali se ista dejstva morebiti ugotavljajo tudi v kakšnem drugem postopku.

Obstoj kaznivega dejanja je v pravdnem postopku predhodno vprašanje le izjemoma in sicer samo takrat, ko je kaznivo dejanje pogoj za nastanek določene civilnopravne posledice. Kaznivo dejanje v konkretnem primeru ni sestavina civilnega dejanskega stanja, kar je jasno razvidno iz dejstva, da bi moralo pravdno sodišče tudi v primeru, da bi bil tožnik v kazenskem postopku oproščen, ugotavljati tako dejstva v zvezi z zatrjevano odškodninsko odgovornostjo policistov kot tudi dejstva v zvezi z morebitnim tožnikovim soprispevkom k nastanku škode.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in vrne zadeva v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek v tej pravdni zadevi in sicer do pravnomočnega zaključka postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

2. Zoper takšno odločitev je vložila pritožbo tožeča stranka, ki uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se postopek nadaljuje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. V bistvenem navaja, da sodišče prekine postopek le tedaj, ko se postavi vprašanje v zvezi z obstojem ali neobstojem kakšne pravice ali pravnega razmerja, predhodno vprašanje pa ni vprašanje v zvezi z dejstvi, ki jih mora sodišče ugotoviti v pravdnem postopku. V kazenskem postopku bo sodišče ugotavljalo le morebitno tožnikovo odgovornost (če bo sodišče ugotovilo objektivne elemente kaznivega dejanja), vprašanje, na katerega mora odgovoriti pravdno sodišče, pa se veže na to, ali sta tožnikovo poškodbo, kot je navedeno v tožbi, povzročila policista z zlorabo pooblastil. Tudi če bo sodišče v kazenskem postopku tožnika spoznalo za krivega kaznivega dejanja, bo pravdno sodišče še vedno moralo ugotavljati protipravnost dejanja policistov in vse ostale predpostavke odškodninske odgovornosti, vključno z morebitnim soprispevkom tožnika.

3. Tožena stranka in stranski intervenient na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predhodno vprašanje, v zvezi s katerim lahko sodišče v skladu s 1. točko 206. člena ZPP odredi prekinitev postopka, če sklene, da ga ne bo reševalo samo, je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari (primerjaj 13. člen ZPP). Ne gre torej za predhodno vprašanje, če je treba, da bi o zadevi sodišče lahko meritorno odločilo, ugotoviti le obstoj ali neobstoj določenih dejstev, ne glede na to, ali se ista dejstva morebiti ugotavljajo tudi v kakšnem drugem postopku.

6. V kazenskem postopku, ki teče zoper tožečo stranko pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, bo rešeno vprašanje obstoja kaznivega dejanja in tožnikove odgovornosti za to kaznivo dejanje. To vprašanje sicer samo po sebi je pravno razmerje v smislu 13. člena ZPP, vendar pa v konkretnem primeru kljub temu ne gre za predhodno vprašanje, saj od tega, ali je tožnik storil očitano kaznivo dejanje, odločitev ni odvisna. Obstoj kaznivega dejanja je v pravdnem postopku predhodno vprašanje le izjemoma in sicer samo takrat, ko je kaznivo dejanje pogoj za nastanek določene civilnopravne posledice (1). V konkretnem primeru pa temu ni tako, ampak gre zgolj za primer, ko je isti historični dogodek podlaga tako za odločanje v kazenskem kot za odločanje v pravdnem postopku s tem, da bo pravdno sodišče ista dejstva presojalo v smislu norm civilnega prava, kazensko sodišče pa v smislu norm kazenskega prava. Kaznivo dejanje v konkretnem primeru ni sestavina civilnega dejanskega stanja, kar je jasno razvidno iz dejstva, da bi moralo pravdno sodišče tudi v primeru, da bi bil tožnik v kazenskem postopku oproščen, ugotavljati tako dejstva v zvezi z zatrjevano odškodninsko odgovornostjo policistov kot tudi dejstva v zvezi z morebitnim tožnikovim soprispevkom k nastanku škode. Tudi v primeru, da bi bil za kaznivo dejanje obsojen, bi bilo sodišče na pravnomočno obsodilno sodbo vezano samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca (14. člen ZPP), kar povedano drugače, pomeni le vezanost na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost (2).

7. Ker glede na navedeno vprašanje, ali je tožnik storil kaznivo dejanje, ki se mu očita, ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP, zaradi katerega bi smelo sodišče postopek prekiniti, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrača zadevo v nadaljnji postopek.

8. Pritožbeni stroški, ki jih je tožnik priglasil, so del pravdnih stroškov in je odločitev o njih pridržana končni odločbi v tem postopku.

(1) Tako je na primer pri tožbi za plačilo odškodnine po 181. členu OZ ter tožbi, katere zastaranje je odvisno od tega, ali je bila škoda povzroča s kaznivim dejanjem ali ne.

(2) Primerjaj tudi 14. člen ZPP ter komentar A. Galiča v delu Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga.