Jedro

Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) izrecno določa, da je spremembo v katastru upravičen predlagati zavezanec, med zavezance pa sodi tudi uporabnik nepremičnine. Zato je tožnikov očitek, da ni mogel spreminjati podatkov, na podlagi katerih je bil NUSZ odmerjen, ker ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da je lastnik nepremičnine, neutemeljen.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku za leto 2021 odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) na območju občine Žirovnica, in sicer za ID stavbe ... v višini 77,17 EUR, za ID stavbe ... v višini 26,50 EUR in za ID stavbe ... v višini 44,22 EUR, skupaj 147,89 EUR. Odločitev je sprejel na podlagi 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/84) in Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Žirovnica (v nadaljevanju Odlok o NUSZ). Pri izračunu je v skladu z Odlokom o NUSZ upošteval lego, namembnost, smotrno izkoriščenost in komunalno opremljenost zemljišča na podlagi podatkov, ki jih je prejel od Občine Žirovnica ter vrednost točke, ki je za leto 2021 znašala za stanovanjski tip območja 0,00011 EUR/m2.

2.Drugostopenjski organ je pritožbi delno ugodil, tako da se za ID stavbe ... odmeri nadomestilo od površine 104,40 m2 v znesku 38,59 EUR in je tožnik dolžan namesto 147,89 EUR plačati 109,31 EUR nadomestila. Navaja, da je bila v odmerni odločbi upoštevana nepravilna nepremičnina ID znak ..., saj je pravilna oznaka ID znak ..., nepravilna pa je bila tudi površina od katere je bilo tožniku odmerjeno NUSZ. Zato je pritožba v tem delu utemeljena. Ni pa utemeljena pritožba glede obračuna nadomestila za nepremičnino ID znak .... Ker ni sporno, da je tožnik edini uporabnik te nepremičnine, ga je šteti za zavezanca za plačilo NUSZ, kar je že potrdilo tudi sodišče v sodbi I U 2437/2017.

3.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja. V tožbi zatrjuje, da je površina objekta ID ... v izmeri 208,80 m2 napačna, saj se od objekta v gradnji davčna obveznost ne odmerja. Ker ni bil lastnik objekta pa podatkov o nepremičnini ni mogel spreminjati. Iz enakih razlogov ugovarja tudi odmeri davčne obveznosti za objekt B. ID ... V zvezi s sklicevanjem občine na javno razgrnitev, ponovno poudarja, da lahko podatke objektov spremeni samo lastnik, tožnik pa ni bil pravnomočni lastnik nepremičnin. Trdi, da je nezakonita ugotovitev, da sta lastnika objekta ... tožnik in njegova sestra, kdo je njen avtor, pa bo razkril kazenski postopek. Uveljavlja še, da mu nepravilno ni bila odmerjena davčna obveznost za nepremičnino parc. št. 539/1 k.o. ... in da ni jasno, kako je v večini izgubila status stavbnega zemljišča, pri čemer v naravi ne gre za kmetijsko zemljišče ampak gozd. Predlaga, da sodišče postopek prekine in zadevo odstopi pristojnemu državnemu tožilcu ter da v nadaljevanju izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu organu v novo odločanje.

4.Toženka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5.Tožba ni utemeljena.

6.Obveznost plačevanja NUSZ je opredeljena v VI. poglavju ZSZ/84. Ta določba se še vedno uporablja na podlagi 3. točke odločbe Ustavnega sodišča U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014, v kateri je Ustavno sodišče odločilo, da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena Zakona o davku na nepremičnine, med katerimi je tudi VI. poglavje ZSZ/84. Po 62. členu ZSZ/84 pa je zavezanec za plačilo NUSZ neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Iz navedene določbe izhaja, da je zavezanec za plačilo obravnavane dajatve, ki se plačuje za uporabo stavbnega zemljišča, neposredni uporabnik tega zemljišča ali pa - kadar gre za zazidano stavbno zemljišče - neposredni uporabnik stavbe ali dela stavbe, ki na takem zemljišču stoji. Po stališču Vrhovnega sodišče v zadevi X Ips 1180/2004 z dne 29. 5. 2008 je neposredni uporabnik oseba, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnin. Smiselno enako kot ZSZ/84, določa kdo je zavezanec za plačilo nadomestila tudi Odlok o NUSZ. V skladu z 2. členom Odloka o NUSZ je zavezanec za plačilo nadomestila uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali njenega dela (lastnik oziroma drugi stvarnopravni upravičenec, najemnik in drugi neposredni uporabnik).

7.Sodišče kot neutemeljeno zavrača trditev tožnika, da je odmera NUSZ za objekt ID ... (pravilno ID ...) v izmeri 208,80 m2 napačna, saj je drugostopenjski organ glede površine tega objekta tožnikovi pritožbi ugodil in spremenil prvostopenjsko odločbo, tako da mu je obračunal NUSZ od površine 104,40 m2.

8.V zadevi ni sporno, da tožnik uporablja objekt na naslovu B. (ID ...), saj ni ugovarjal ugotovitvi toženke, da je edini uporabnik predmetne nepremičnine. S tem uporablja tudi zazidano stavbno zemljišče, in je dolžan plačati nadomestilo za njegovo uporabo.

9.Sodišče se strinja s toženko, da ima tožnik kot uporabnik predmetnih nepremičnin možnost preveriti, ali je bilo pri odmeri pravilno upoštevano dejansko stanje stavbnega zemljišča (npr. površina, opremljenost s komunalnimi objekti in napravami, namembnost). Vsak zavezanec in ne le tisti, ki je lastnik stavbnih zemljišč, ima namreč pravico uveljavljati nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Tako izhaja iz tretjega odstavka 218. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki določa, da če se zavezanec za plačilo NUSZ s podatki občine ne strinja, mora v roku enega meseca od javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov katastra stavb pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Zakon torej izrecno določa, da je spremembo v katastru upravičen predlagati zavezanec, med zavezance pa sodi tudi uporabnik nepremičnine. Zato je tožnikov očitek, da ni mogel spreminjati podatkov, na podlagi katerih je bil NUSZ odmerjen, ker ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da je lastnik nepremičnine, neutemeljen.

10.Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Tožnik posega v svoje pravice ne zatrjuje s trditvijo, da bi moral upravni organ pri odmeri upoštevati tudi zemljišče parc. št. 539/1 k.o. ... S tem dejansko zatrjuje premalo odmerjeno NUSZ. To pomeni, da je v tem obsegu izpodbijana odločba v njegovo korist, zaradi česar ni razloga za njeno odpravo. Da bi prenizko odmerjeno nadomestilo kako drugače vplivalo na tožnikove pravice, pa iz tožbe ni razvidno. Enako velja za ugovor, da je bilo za nepremičnino ID znak ... (v prvostopenjski odločbi z napačnim ID znakom ...) NUSZ odmerjeno tudi tožnikovi sestri do 1/2, saj je tožnik iz tega razloga plačal nižji NUSZ.

11.Glede na navedeno in ker tožnik ne navaja razlogov, ki bi se nanašali na nezakonitost izpodbijane odločbe v delu, v katerem je bilo odmerjeno NUSZ za objekt na naslovu B. (ID znak ...), je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

12.Sodišče je odločalo brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Pri tem je upoštevalo stališča Evropskega sodišča za človekove pravice, da obravnava ni nujna, če ni spornih dejanskih in pravnih vprašanj, ki jih ne bi bilo mogoče ustrezno rešiti na podlagi sodnega spisa in pisnih vlog strank. Gre za postopke, v katerih ni spornih dejstev, ki terjajo ustno predstavitev dokazov ali soočenje prič, če je imela stranka ustrezno možnost pisno predstaviti svoja stališča in izpodbijati dokaze. V teh primerih lahko država ob upoštevanju zahteve po učinkovitosti postopka odloči le na podlagi elementov spisa brez oprave obravnave v postopkih. Sistematično izvajanje obravnave bi namreč lahko nasprotovalo načeloma učinkovitosti in ekonomičnosti postopka in nenazadnje pripeljalo do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, zlasti v postopkih, ki terjajo prednostno ali hitro odločanje.

13.Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, če sodišče tožbo zavrne trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

------------------------------- 1Glej I Up 146/2021 in v njej navedene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.

---

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o stavbnih zemljiščih (1984) - ZSZ - člen 58

Zakon o graditvi objektov (2002) - ZGO-1 - člen 218

---

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.