Jedro

Traktor je nevarna stvar in zato za škodo po 174. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih odgovarja toženec kot njen lastnik. Poleg objektivne odgovornosti pa je na toženčevi strani podana tudi krivdna odgovornost. Upoštevati je treba okoliščine, da je toženec 12 letnemu tožniku dopuščal vožnje s traktorjem pod nadzorstvom in je tako vožnjo omogočil tudi v primeru, ko tožnika ni mogel neposredno nadzorovati (na dan nezgode), tožnik pa je traktor vzel tudi že brez toženčevega dovoljenja. Pri takem položaju pa bi moral toženec storiti vse potrebne ukrepe, da bi tožniku onemogočil nenadzorovano vožnjo.

Toženec v postopku ni dokazal okoliščin, ki bi ga lahko v celoti ali delno razbremenile odgovornosti po 2. in 3. odst. 177. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo ugotovilo, da sta toženca F.O. in M.O. odškodninsko odgovorna tožniku za škodo, ki jo je utrpel v škodnem dogodku dne 11.8.1989. Hkrati je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo zneska 3.500.000,00 SIT s prip. proti tožencema A.M. in A.M. Proti sodbi so se pritožili tožeča stranka ter toženca F.O. in M.O. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi tožeče stranke in toženca F.O. Ugodilo pa je pritožbi toženke M.O., razveljavilo je vmesno sodbo glede odškodninske odgovornosti te toženke ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Toženec F.O. je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje tako spremeni, da odloči, da toženec F.O. ni odškodninsko odgovoren za tožniku nastalo škodo. V obrazložitvi revizije navaja, da je tožnik samovoljno in brez toženčeve vednosti vzel traktor ter se z njim na lastno odgovornost odpeljal, pri čemer se je poškodoval. Ključ traktorja je bil spravljen na način, kot ga spravljajo vsi skrbni gospodarji. Glede na take okoliščine ni pravilna materialnopravna presoja glede toženčeve odškodninske odgovornosti. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnost preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. tč. 2. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Tudi uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, je 12 letni tožnik v času škodnega dogodka vozil traktor, ki je bil last prvega toženca. Tožnik se je s traktorjem prevrnil in se poškodoval. Ta dan je pomagal tožencu pri spravilu sena na travniku M. (tretjega toženca in četrte toženke). Tožnik in toženec sta najprej peljala vsak svoj traktor od toženčeve domačije do travnika. Da bi tožnik sam peljal naložen traktor do M., ni bilo ugotovljeno. Do nesreče pa je prišlo, ko je tožnik sam odpeljal traktor od M. Tožnik je pod toženčevim nadzorstvom že večkrat vozil traktor, zgodilo pa se je tudi, da je vzel traktor brez toženčevega dovoljenja. Čeprav ni dokazano, da bi imel tožnik za vožnjo, pri kateri se je ponesrečil, toženčevo dovoljenje, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno zaključili, da je podana toženčeva odgovornost za tožniku nastalo škodo. Traktor je nevarna stvar in zato za škodo po 174. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih odgovarja toženec kot njen lastnik. Poleg objektivne odgovornosti pa je na toženčevi strani podana tudi krivdna odgovornost. Upoštevati je treba okoliščine, da je toženec 12 letnemu tožniku dopuščal vožnje s traktorjem pod nadzorstvom in je tako vožnjo omogočil tudi v primeru, ko tožnika ni mogel neposredno nadzorovati (na dan nezgode), tožnik pa je traktor vzel tudi že brez toženčevega dovoljenja. Pri takem položaju pa bi moral toženec storiti vse potrebne ukrepe, da bi tožniku onemogočil nenadzorovano vožnjo. Tega pa ni storil, saj so se po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje ključi traktorja pri M. v času malice nahajali v drugem prostoru na mizi. Toženec v postopku ni dokazal okoliščin, ki bi ga lahko v celoti ali delno razbremenile odgovornosti po 2. in 3. odst. 177. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih.

Iz vseh teh razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).