Jedro

Upravitelj v stečajnem postopku vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka (drugi odstavek 97. člena ZFPPIPP), nagrada za delo upravitelja pa načeloma vključuje nadomestila za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo njegovih nalog. Iz nabora potrebnih storitev so med drugim izvzete tiste, ki zahtevajo posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja, ali ki jih je v posameznem postopku treba opraviti v takem obsegu, da jih ne more opraviti upravitelj sam (103. člen ZFPPIPP). Takšne storitve lahko upravitelj odda v delo drugi osebi, njihovo plačilo pa ima značilnost stroškov stečajnega postopka (354. člen ZFPPIPP). Pri odločanju o soglasju k njihovemu plačilu (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP) stečajno sodišče presoja namembnost in potrebnost stroškov, ki morajo biti v funkciji uresničevanja upraviteljevih nalog, ta pa mora presojo omogočiti z utemeljitvijo svojega predloga za soglasje k plačilu posameznega stroška.

Zakon kot stroške stečajnega postopka določa tudi pravdne stroške. Zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem ne spada v okvir storitev, ki so vključene v nagrado upravitelja, saj je za naloge v zvezi z zastopanjem stečajnega dolžnika v sodnih postopkih potrebno posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja. Terjajo namreč širši nabor znanja, zlasti s področja procesnega prava, ki ga program izpita za upravitelja ne obsega. Poleg tega je konkretna zadeva glede na podatke spisa (predvsem vsebino objavljenih poročil upravitelja in priloženih poročil o sodnih postopkih dolžnika) precej obsežna in zahtevna, zato je upravitelj (ki ni odvetnik) za zastopanje v sodnih postopkih upravičeno pooblastil odvetnika.

Odločitev za vložitev samostojne tožbe namesto intervencije v že obstoječi pravdi sama po sebi ne nakazuje na neutemeljeno višanje stroškov stečajnega postopka, saj je položaj stranke drugačen od položaja intervenienta, ki je stranki podrejen in mora pravdo sprejeti v obstoječem stanju (201. člen ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (p. d. 747) dalo soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka, in sicer stroškov odvetniških storitev v zadevah P 194/2022, II P 174/2022, II P 203/2022, I Pg 107/2023, I Pg 500/2024, I Pg 97/2023, I Pg 55/2023, I Pg 367/2021, III P 383/2023 (prej III P 341/2022) in I Pg 36/2024 v skupnem znesku 31.002,38 EUR, specificiranih v predlogu upravitelja z dne 25. 2. 2025 (p. d. 746), ki je sestavni del sklepa in je bil objavljen hkrati z njim.

2.Zoper sklep sodišča prve stopnje se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnica A., ki predlaga, da ga višje sodišče razveljavi in upravitelju naloži pripravo novega predloga za soglasje v skladu z upničinimi stališči. Stroškov ne priglaša.

3.Na pritožbo upnice je odgovoril upravitelj, ki ji nasprotuje in se smiselno zavzema za njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Stroškov ne priglaša.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Z očitkom, da izpodbijanega sklepa zaradi pomanjkljivosti izreka in razlogov ni mogoče preizkusiti, upnica smiselno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki pa ni podana. Sodišče prve stopnje je v izrek izpodbijanega sklepa izrecno povzelo stroške iz predloga upravitelja, kjer so natančno specificirani in poleg odvetniških stroškov v naštetih pravdnih zadevah za leto 2024 obsegajo še druge odvetniške stroške, ki so nastali v istem letu (zaradi urejanja medsebojnih razmerij med dolžnico in B., d. o. o., zaradi izvršb zoper dolžnika in zaradi petih sestankov z odvetnikom na temo odprtih zadev ter priprave poročila o sodnih postopkih), in v istem letu založeno sodno takso ter nagrado mediatorja. Skupni znesek vseh navedenih stroškov iz predloga znaša 31.002,38 EUR, kar je tudi znesek plačila, s katerim je soglašalo sodišče prve stopnje, zato je jasno, da se soglasje nanaša na vse stroške iz predloga upravitelja. Upraviteljev predlog je bil objavljen hkrati z izpodbijanim sklepom (2. točka prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP), zato velja (in nasprotni dokaz ni dovoljen), da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z njegovo vsebino s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja (četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP). Ta vsebina je upnici očitno dobro znana, saj jo mestoma povzema v pritožbenih navedbah.

6.Prav tako ne drži, da sodišče prve stopnje ni preverilo stroškov, s katerimi je soglašalo, in da o tem ni navedlo razlogov. Predlog, v katerem je upravitelj natančno pojasnil vsebino, višino in podlago obravnavanih stroškov, je sodišče povzelo v izpodbijani sklep in pojasnilo, da je predlagano plačilo izkazano s predloženimi dokumenti in ima značilnost stroškov stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP, znesek plačila pa ustreza običajni višini tovrstnih stroškov (357. člen ZFPPIPP). Tej presoji upnica neutemeljeno nasprotuje in zmotno meni, da izpodbijani sklep krši načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo terjatev upnikov (47. člen ZFPPIPP).

7.Upravitelj v stečajnem postopku vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka (drugi odstavek 97. člena ZFPPIPP), nagrada za delo upravitelja pa načeloma vključuje nadomestila za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo njegovih nalog. Iz omenjenega nabora potrebnih storitev so med drugim izvzete tiste, ki zahtevajo posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja, ali ki jih je v posameznem postopku treba opraviti v takem obsegu, da jih ne more opraviti upravitelj sam (103. člen ZFPPIPP). Takšne storitve lahko upravitelj odda v delo drugi osebi, njihovo plačilo pa ima značilnost stroškov stečajnega postopka (354. člen ZFPPIPP). Pri odločanju o soglasju k njihovemu plačilu (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP) stečajno sodišče presoja namembnost in potrebnost stroškov, ki morajo biti v funkciji uresničevanja upraviteljevih nalog, ta pa mora presojo omogočiti z utemeljitvijo svojega predloga za soglasje k plačilu posameznega stroška.

8.Zakon kot stroške stečajnega postopka določa tudi pravdne stroške. Zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem ne spada v okvir storitev, ki so vključene v nagrado upravitelja, saj je za naloge v zvezi z zastopanjem stečajnega dolžnika v sodnih postopkih potrebno posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja. Terjajo namreč širši nabor znanja, zlasti s področja procesnega prava, ki ga program izpita za upravitelja ne obsega. Poleg tega je konkretna zadeva glede na podatke spisa (predvsem vsebino objavljenih poročil upravitelja in priloženih poročil o sodnih postopkih dolžnika) precej obsežna in zahtevna, zato je upravitelj (ki ni odvetnik) za zastopanje v sodnih postopkih upravičeno pooblastil odvetnika.

9.Zahtevnost konkretne zadeve izvira predvsem iz specifične dejavnosti dolžnice, ki po sklepu stečajnega sodišča nadaljuje s poslovanjem oziroma proizvodnjo električne energije z več sončnimi elektrarnami in je zato vpeta v raznovrstna in kompleksna pravna razmerja z različnimi subjekti zasebnega in javnega prava. Nekatera izmed teh razmerij so predmet sporov, ki jih je treba razrešiti že zaradi nadaljevanja poslovanja dolžnice, ki je bilo dovoljeno prav zaradi doseganja ugodnejših pogojev za prodajo njenega premoženja. Poleg tega je dolžnica subjekt številnih drugih spornih pravnih razmerij, ki so vse prej kot enostavna in lahko vplivajo na obseg stečajne mase (npr. spori v zvezi z njenimi poslovnimi deleži v drugih družbah). Upnica ni izkazala, da kakšne od obravnavanih pravd ne bi bilo potrebno voditi in da za zastopanje ne bi bilo upravičeno pooblastiti odvetnika. Ob navedenem je zmotno pritožbeno stališče, da bi moral upravitelj določene storitve v posameznem postopku opraviti namesto pooblaščenega odvetnika oziroma še dodatno utemeljiti, zakaj jih ne more opraviti sam (odgovor na poziv, pregled dokumentacije in poročil, prošnja za podaljšanje roka, poizvedba o stanju zadeve, mediacijski postopek, pregled sodbe in poročilo, obrazložen poziv na plačilo, predlog za izvršbo VL, prošnja za fotokopije spisa ipd.). Nekatere od teh storitev sicer ne pomenijo zastopanja v ožjem smislu (zastopanje na narokih, sestava pripravljalnih vlog), vendar so s temi opravili nujno povezane. Upnica se brez podlage zavzema tudi za zavrnitev izdatkov v pavšalnem znesku, saj tako obračunavanje izrecno dopušča 11. člen Odvetniške tarife (tretji odstavek 354. člena ZFPPIPP).

10.Upravitelj je v predlogu natančno pojasnil vsebino, višino in podlago obravnavanih stroškov, česar pritožbene navedbe ne omajejo. Nastanek stroškov potrjujejo upraviteljeva poročila in priložena poročila odvetnika o sodnih postopkih, sicer pa upnica niti ne trdi, da kakšna od zaračunanih storitev ni bila naročena in opravljena oziroma da z njo povezani strošek ni nastal. Konkretno tudi ne oporeka razvrstitvi posameznih odvetniških storitev pod ustrezno tarifno številko Odvetniške tarife in pravilnosti njihovega vrednotenja glede na tam določena pravila. Opozarja sicer, da so vrednosti spornih predmetov obravnavanih pravd visoke, kar pa še ne pomeni, da so stroški, izračunani glede na te vrednosti, neutemeljeni. Odločitev za vložitev samostojne tožbe namesto intervencije v že obstoječi pravdi sama po sebi prav tako ne nakazuje na neutemeljeno višanje stroškov stečajnega postopka, saj je položaj stranke drugačen od položaja intervenienta, ki je stranki podrejen in mora pravdo sprejeti v obstoječem stanju (201. člen ZPP). Zakaj naj bi ta odločitev ne bila smotrna, upnica ni pojasnila. Za sum o morebitni zlorabi, na katero namiguje, ni podlage ne v podatkih stečajnega spisa ne v pritožbi upnice, ki bi ne nazadnje lahko zaprosila za vpogled v spis posamezne pravdne zadeve.

11.Upnica neuspešno nasprotuje stroškom odgovorov na pritožbo v zadevah II P 203/2022 in II P 174/2022. Odločitev pritožbenega sodišča, ki teh stroškov v navedenih pravdah ni priznalo, ne zavezuje stečajnega sodišča. Že zato ne, ker se nanaša na obveznost nasprotne pravdne stranke, in ne na razmerje med stranko in njenim pooblaščencem. Sodna praksa glede priznavanja tovrstnih stroškov tudi sicer ni enotna, zato ne drži, da jih sodišča praviloma ne priznavajo. Odgovor na pritožbo je predviden z zakonom in je izraz strankine pravice do izjave ter lahko vpliva na izid postopka s pravnimi sredstvi. Oprava takšnega dejanja in priznanje z njim povezanih stroškov je zato razumno, še zlasti z vidika stranke, ki (in ko) na pritožbo odgovarja. Zakaj naj bi bilo v konkretnem primeru drugače, upnica ni pojasnila, čeprav ima očitno dostop do podatkov omenjenih pravdnih zadev. Opozorila je le, da je eden od odgovorov obsegal eno stran, kar pa samo po sebi ne omogoča sklepanja o njegovi nepotrebnosti oziroma neutemeljenosti stroškov, odmerjenih po veljavni tarifi.

12.Upnica neuspešno opozarja, da je sodišče soglašalo tudi s stroški pregleda vlog in listin, pregleda sodbe, poročila stranki ipd. Drži sicer, da je stroške takšnih storitev utemeljeno priznati le, če so samostojne oziroma niso zajete z drugimi tarifnimi številkami, vendar pa upnica v pritožbi ni izkazala, da ne bi bilo tako. Omenjene postavke so v predlogu specificirane pri več pravdnih zadevah, upnica pa pri nobeni od njih ni izpostavila morebitne storitve oziroma postavke, v katero bi bil zanjo sporni strošek lahko vključen.

13.Upnica ne nazadnje ni uspela izpodbiti soglasja k plačilu stroškov, ki se ne nanašajo na pravdne postopke. Glede na že pojasnjeno zapletenost pravnih razmerij dolžnice je razumno, da je upravitelj odvetnika pooblastil tudi za urejanje razmerja z B., d. o. o., še posebej, ker se nanaša na dolžničino sončno elektrarno na strehi te družbe (C.) in je še posebej sporno, saj je že predmet dveh pravd (I Pg 107/2023 in I Pg 500/2024), poleg tega pa se sklep stečajnega sodišča o nadaljevanju poslovanja dolžnice nanaša tudi na to elektrarno. Iz tega naslova nastali stroški (186,66 EUR) so v predlogu specificirani, pritožnica pa tej specifikaciji konkretno ne nasprotuje.

14.Glede na večje število pravd oziroma spornih razmerij dolžnice je sprejemljivo, da je upravitelj odvetnika pooblastil tudi za opravila oziroma svetovanje v izvršilnih postopkih in da se je o odprtih zadevah z njim redno posvetoval na sestankih, odvetnik pa mu je o teh zadevah tudi pisno poročal. Ob številčnosti, obsežnosti in zapletenosti sporov ni utemeljeno trditi, da so ta opravila enostavna oziroma da z njimi povezani odvetniški stroški (709,31 EUR zaradi sestankov in poročanja ter 74,66 EUR zaradi izvršb) niso upravičeni. Tudi ti stroški so razčlenjeni v specifikaciji, ki ji upnica konkretno ne nasprotuje. Upravitelj je utemeljeno predlagal še soglasje k plačilu založene sodne takse (izvršba GEN-I) in nagrade mediatorja (I Pg 55/2023) v skupnem znesku 65,00 EUR.

15.Pritožnica po navedenem ni uspela izpodbiti presoje utemeljenosti stroškov stečajnega postopka v skupnem znesku 31.002,38 EUR. Soglasje k plačilu teh stroškov končno ne pomeni nesorazmernega obremenjevanja stečajne mase, ki je glede na poročila upravitelja v času izpodbijanega sklepa znašala 3.389.064,12 EUR. Priznani stroški ne dosegajo niti odstotka tega zneska.

16.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ta je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 47, 97, 97/2, 103, 122, 122/1, 122/1-2, 122/4, 354, 354/3, 355, 357, 357/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 201

Odvetniška tarifa (2003) - člen 11

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.