Jedro

Sodišče druge stopnje, pred njim pa izrecno tudi sodišče prve stopnje, je ugotovilo in obrazložilo, da tožnica v sporni obračun plač ni vpisala dodatkov k plačam (dejansko stanje), kar pomeni, da tudi k svoji ne, in da tudi ni izvedla nadaljnje računalniške obdelave plač. Če pa tega ni storila, že celo brez ugotavljanja njenih pooblastil in odgovornosti v smislu zakona o računovodstvu, v zvezi s pripravo obračunov plač, ni bila odgovorna za očitane storitve hujše kršitve delovnih obveznosti po 17. točki 31. člena pravilnika o odgovornosti za delovne obveznosti - nezakonito ravnanje z družbenimi sredstvi, niti ne po 21. točki 31. člena pravilnika - zloraba položaja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožnice, in sklepa disciplinske komisije in sveta tožene stranke z dne 29.10.1993 in 9.12.1993, na podlagi katerih je tožnici zaradi ugotovljenih disciplinskih kršitev prenehalo delovno razmerje, spremenilo tako, da je tožnico oprostilo ter ustavilo disciplinski postopek. Odločilo je, da je dolžna tožena stranka tožnico pozvati nazaj na delo in ji za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja priznati vse pravice iz delovnega razmerja.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo drugostopenjskega sodišča je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je sodišče v izpodbijani sodbi zmotno uporabilo materialno pravo, saj je bila oproščena disciplinske odgovornosti, čeprav je pri delu delala napake, poleg tega pa je sodba taka, da ne da odgovora, kaj je z izplačilom dodatka, če že za obračun tožnica ni odgovorna (14. točka 339. člena ZPP). Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določbe 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče glede tovrstnih navedb izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po mnenju revizije sodišče ni odgovorilo na vprašanje, kaj predstavlja izplačan dodatek, če tožnica ni odgovorna za sam obračun, kar naj bi pomenilo, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Revizijsko sodišče ugotavlja, da niti v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka (dne 2.10.1993), niti v sklepu disciplinske komisije (dne 29.10.1993) oziroma sklepu sveta doma (9.12.1993) ni tožnici očitana disciplinska kršitev zaradi izplačila denarja, ampak samo zaradi priprave obračuna. Zato izplačilo samo ni bilo predmet postopka niti odločilno dejstvo za odločanje o očitanih disciplinskih kršitvah. To pa pomeni, da v reviziji očitane tovrstne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni.

Pri preizkusu izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče tudi ugotovilo, da sodba ima razloge o odločilnih dejstvih. Sodišče druge stopnje, pred njim pa izrecno tudi sodišče prve stopnje, je ugotovilo in obrazložilo, da tožnica v sporni obračun plač ni vpisala dodatkov k plačam (dejansko stanje), kar pomeni, da tudi k svoji ne, in da tudi ni izvedla nadaljnje računalniške obdelave plač. Če pa tega ni storila, že celo brez ugotavljanja njenih pooblastil in odgovornosti v smislu zakona o računovodstvu, v zvezi s pripravo obračunov plač, ni bila odgovorna za očitane storitve hujše kršitve delovnih obveznosti po 17. točki 31. člena pravilnika o odgovornosti za delovne obveznosti - nezakonito ravnanje z družbenimi sredstvi, niti ne po 21. točki 31. člena pravilnika - zloraba položaja.

Glede disciplinske kršitve nevestnega, malomarnega in nepravočasnega izpolnjevanja delovnih obveznosti pri pripravi obrazcev M4 je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so bile narejene napake, vendar je ocenilo, da ni dokazano, da bi bile te napake take, da bi jih lahko ocenili kot nevestno, malomarno in nepravočasno delo oziroma kot disciplinsko kršitev. Upoštevalo je izpovedbo priče, da so bila navodila za pripravo obrazcev nerazumljiva in da je to pripeljalo do napak, nedorečena pa je bila tudi možnost računalniške obdelave obrazcev pri toženi stranki. Soglaša pa revizijsko sodišče z revizijsko navedbo, ki pa na pravilnost odločitve sodišča ne vpliva, da čas odprave ugotovljenih napak ne more biti odločilen za zaključek, ali je v nekem primeru podana disciplinska odgovornost ali ne.

Revidentka težko sprejema dejstvo, da se v tem sporu odloča samo o disciplinski odgovornosti tožnice za tiste kršitve delovnih obveznosti, ki so ji bile očitane v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka in dokazovane v kasnejšem disciplinskem postopku. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem v reviziji, da v nobenem primeru nezakonit obračun dodatka k plači ne more postati zakonit, kar enako velja tudi za nezakonito izplačilo plače, vendar je treba upoštevati tudi, da se disciplinski postopek lahko vodi samo v okviru očitane disciplinske kršitve. To seveda še ne pomeni, da tožničina morebitna disciplinska odgovornost ni bila podana za kakšno drugo disciplinsko kršitev, za katero tožena stranka ni vodila disciplinskega postopka. Sodišče pa mimo vsebine zahteve za uvedbo disciplinskega postopka ne more in ne sme ugotavljati disciplinske odgovornosti.

Zaradi povedanega je revizijsko sodišče revizijo na podlagi določb 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.