Jedro

Pri začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni (ali poškodbe izven dela; poškodbe pri delu oz. poklicne bolezni) ne gre za dejstvo, ki bi ga le zaradi vložene izpodbojne tožbe zoper upravno odločbo, bilo mogoče vtoževati za vnaprej nedoločeno časovno obdobje. Že po naravi stvari gre praviloma za kratkotrajno in začasno zadržanost z dela iz zdravstvenih razlogov, o čemer je primarno pooblaščen in pristojen odločati izbrani osebni zdravnik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (IV. tč. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek na odpravo odločb št. ... z dne 6. 3. 2017 in št. ... z dne 28. 3. 2017 ter ugotovitev začasne nezmožnosti za delo v polnem delovnem času od 9. 3. 2017 do 31. 3. 2017 (I. tč. izreka sklepa) in iz istega procesnega razloga tudi postopek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 1. 6. 2017 do 24. 7. 2017 (II. tč. izreka sklepa).

S sodbo je tožbenemu zahtevku delno ugodilo, odpravilo odločbi št. ... z dne 17. 5. 2017 in št. ... z dne 25. 4. 2017 o nezmožnosti za delo v krajšem delovnem času in ugotovilo, da je bil tožnik od 1. 4. 2017 do 30. 4. 2017 zaradi poškodbe izven dela začasno nezmožen v polnem delovnem času (III. tč. izreka). Tožbo v delu zahtevka na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 8. 5. 2017 do 23. 5. 2017 in od 25. 7. 2017 do 12. 10. 2017 v polnem delovnem času zaradi bolezni, je zavrnilo (IV. tč. izreka).

2. Zoper citirano sodno odločbo je tožnik vložil zahtevo za izdajo dopolnilne sodbe in pritožbo zoper zavrnilno IV. točko izreka.

Zahteva za izdajo dopolnilne sodbe je vložena, ker ni bilo odločeno o stroških postopka. S sklepom z dne 1. 8. 2018 je sodišče zahtevi ugodilo in toženo stranko zavezalo, da tožniku v 15-ih dneh povrne 257,03 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Dopolnilni sklep je pravnomočen.

S pritožbo tožnik izpodbija IV. točko sodbe iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga priznanje začasne nezmožnosti za delo v polnem delovnem času še od 8. 5. 2017 do 23. 5. 2017 in od 25. 7. 2017 do 12. 10. 2017. Priglaša stroške pritožbe.

Sklicuje se na mnenje sodnega izvedenca, po katerem je od 9. 3. 2017 do 12. 10. 2017 v večji meri s presledki upravičen do bolniškega staleža v polnem delovniku. Kljub temu, da je sodišče izvedensko mnenje sprejelo kot strokovno in argumentirano, se je glede na listino B/21 postavilo na stališče, da po 1. 5. 2017 ni podlage za priznanje bolniškega staleža. S tem je kršilo postopek, nepravilno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Ker je odločanje o začasni nezmožnosti za delo od 9. 3. 2017 dalje v sodni presoji, sodišče zmotno zaključuje, da bi moral biti podan nov predlog pri toženi stranki oz. osebnem zdravniku. Nezmožnost za delo je posledica poškodbe in operacij. Z njo je povezano tudi poslabšanje zdravstvenega stanja maja 2017 zaradi fizioterapij ter intenzivnejše rehabilitacije s plavanjem, ko je prišlo do vnetja tkiv in zdravljenja z antibiotiki. Čeprav je izvedenec ugotovil drug vzrok, ni mogoče pričakovati, da bi moral sam poznati vzročnost delazmožnosti. Kljub delnemu umiku tožbe ni razloga za drugačno obravnavanje spornega obdobja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane IV. tč. izreka sodne odločbe. V povezavi s pravnomočno ustavljenim postopkom zaradi umika tožbe (I. in II. tč. izreka sklepa) ter ugoditveno III. tč. izreka sodbe o začasni nezmožnosti za delo zaradi poškodbe izven dela od 1. 4. 2017 do 30. 4. 2017 v polnem delovnem času, je tožbeni zahtevek na priznanje začasne nezmožnosti tudi od 8. 5. 2017 do 23. 5. 2017 ter 25. 7. 2017 do 12. 10. 2017 utemeljeno zavrnjen.

Pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do bistvene kršitve iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP), ne do pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja niti zmotne uporabe materialnega prava, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba. Zavrnilna IV. točka izreka sodbe je obrazložena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožnikovo izvajanje dodaja le še naslednje.

5. Čeprav je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu ortopedske stroke s sklepom z dne 28. 11. 2017 odredilo, da na podlagi listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda poda izvedensko mnenje o začasni nezmožnosti za delo tožnika od 9. 3. 2017 dalje, to samo po sebi ne pomeni, da bi za obdobje od 8. 5. 2017 do 23. 5. 2017 in od 25. 7. 2017 do 12. 10. 2017 moralo biti razsojeno drugače, kot z izpodbijano IV. tč. izreka.

Iz dejanskih ugotovitev namreč izhaja, da je bil tožnik od 25. 6. 2016 dalje, ko si je pri kolesarjenju zlomil ključnico nepretrgano v bolniškem staležu in bi mu po oceni sodnega izvedenca bilo potrebno priznati stalež do 20. 4. 2017 v polnem delovnem času, kjer je takrat zaključil FTH v bolnišnici za rehabilitacijo A.. Iz pisnega mnenja (list. št. 23) nadalje izhaja, da je pri tožniku 8. 5. 2017 prišlo do akutne bolečinske atake v vratnem delu hrbtenice z blokado gibov tako, da je bil 9. 5. 2017 obravnavan na SNMP, pri travmatologu in 10. 5. 2017 tudi pri nevrokirurgu, saj je bil leta 2005 operiran za hernio disci C5 - C6 in imel vstavljen umetni disk. Čeprav globinsko slikanje ni pokazalo nove patologije ali morebitni premik implantanta in ni medicinske dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, do kdaj je bolečina trajala izvedenec zaključuje, da je bolniški stalež s tem v zvezi utemeljen od 8. 5. 2017 za 14 dni zaradi bolezni ter nato ponovno od 25. 7. 2017 do konca zdravljenja 12. 10. 2017 zaradi vnetnega procesa ob operativni brazgotini, operaciji po pravilih septične kirurgije ter odstranitvi osteosintetskega materiala.

6. Dejstvo je, da za obdobje od 1. 5. 2017 do vključno 7. 5. 2017 začasna nezmožnost za delo zaradi poškodbe sploh ni zatrjevana, niti vtoževana. Od 8. 5. 2007 so pri tožniku izkazane akutne bolečinske atake v vratnem delu hrbtenice v zvezi s stanjem po operaciji hernie dicsi C5 - C6 leta 2005 in ne zloma ključnice 25. 6. 2016, ki je bil vzrok za dosojeno začasno nezmožnost za delo za poln delovni čas do 30. 4. 2017. Tudi sicer je tožnik sam navajal, da od aprila 2017 pri svojem osebnem zdravniku bolniškega staleža več ni uveljavljal (list. št. 40 sodnega spisa), niti o tem njegov osebni zdravnik ni odločal. Prav slednje dejstvo pa je odločilnega pomena za zakonito zavrnitev tožbenega zahtevka za priznanje začasne nezmožnosti za delo od 8. 5. 2017 do 12. 10 2017 s presledkom.

7. Pri začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni (ali poškodbe izven dela; poškodbe pri delu oz. poklicne bolezni) ne gre za dejstvo, ki bi ga le zaradi vložene izpodbojne tožbe zoper upravno odločbo, bilo mogoče vtoževati za vnaprej nedoločeno časovno obdobje. Že po naravi stvari gre praviloma za kratkotrajno in začasno zadržanost z dela iz zdravstvenih razlogov, o čemer je primarno pooblaščen in pristojen odločati izbrani osebni zdravnik. Po 80. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju3 (ZZVZZ) ima namreč zavarovana oseba pravico do proste izbire zdravnika. Zdravnik ki ga izbere, je njen osebni zdravnik, ki skrbi za zdravljenje, napotovanje k specialistom, v bolnišnico in med drugim tudi ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo do 30 dni. O odsotnosti z dela nad 30 dni v skladu z 81. členom ZZVZZ odloča z zakonom pooblaščeni imenovani zdravnik oz. v pritožbenem postopku zdravstvena komisija na predlog izbranega osebnega zdravnika. Takšna zakonska ureditev in razmejitev pristojnosti je logična, saj je izbrani osebni zdravnik tisti, ki zavarovanca zdravi, njegove zdravstvene težave vključno z nezmožnostjo za delo najbolje pozna in lahko strokovno kvalificirano predlaga podaljšanje oz. odloča v okviru izvirne pristojnosti tudi ob spremembi vzroka bolniškega staleža kot v obravnavanem primeru.

8. Ker po 30. 4. 2017, niti po 8. 5. 2017, ko je prišlo do akutnih bolečin v vratnem delu hrbtenice, tožnik ni uveljavljal začasne nezmožnosti pri izbranem osebnem zdravniku, ki bi bil o tem edino pristojen odločati, niti ni tako postopal od 25. 7. 2017 do 12. 10. 2017, ko je bilo odločanje ponovno v pristojnosti izbranega osebnega zdravnika oz. nad 30 dni imenovanega zdravnika, za pozitivno odločitev o tožbenem zahtevku za navedeno obdobje ni pogojev.

9. Ker se v sodno socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost upravnih odločb o pravicah iz sistema socialne varnosti, vključno o t.i. bolniškem staležu, bi v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih4 (ZDSS-1) bilo potrebno tožbo v spornem obsegu že zaradi pomanjkanja procesne predpostavke kot nedopustno zavreči. Kljub temu, da sodišče tega ni storilo in je o zadevi razsojalo po vsebini, pritožbeno sodišče zaradi prepovedi reformacio in peius iz 359. člena ZPP v meritorno odločitev ni posegalo. Odločilo je lahko le, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe. Torej iz predhodno navedenih dejanskih in materialno pravnih razlogov pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

10. Ob takšnem pritožbenem izidu je ob uporabi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP bilo potrebno odločiti, da trpi pritožnik sam svoje stroške pritožbe.

1 Pregled poteka začasne zadržanosti z dela po obravnavah (priloga B/2 z dne 28. 11. 2017). 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS, št. 27/2006 s poznejšimi spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 2/2004.