Jedro

Nagrada za narok po tarifni številki 3102 ZOdvT vključuje nagrado za vse naroke in ne za vsakega posebej.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, o odločitvi o stroških postopka pod II./3 spremeni tako, da se znesek 420,24 EUR nadomesti z zneskom 585,24 EUR.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna v roku osem dni tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 65,10 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan po preteku izpolnitvenega roka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I. izreka zavrglo ugotovitveni del zahtevka na varstvo pred motenjem posesti, pod točko II./1. izreka je sklenilo, da je toženec dolžan v roku osem dni tožniku vrniti v neposredno posest osebni avtomobil P. ..., letnik ..., št. šasije ..., reg. št. C., otroški sedež M. C. roza barve, otroški voziček P. zelene barve, ključe od hiše na naslovu L. ..., C., osebne dokumente, in sicer zdravstveno kartico na ime tožnika, tožnikov potni list št. ... in osebno izkaznico št. ..., ter gotovino v znesku 5.500,00 EUR. Pod točko II./2. izreka je tožencu prepovedalo v bodoče na tak ali podoben način motiti posest stvari. Pod točko II./3. izreka je odločilo, da mora toženec tožniku v roku osmih dni povrniti pravdne stroške v višini 420,24 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po preteku tega roka.

Zoper odločitev o stroških postopka-točko II./3. izreka sklepa, se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju: ZPP. Sodišču očita, da ni pravilno seštelo posameznih postavk, ki jih je skladno Zakonu o odvetniški tarifi – v nadaljevanju ZOdvT priznalo, zaradi česar naj bi bila podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako pa je sodišče postavke priznalo napačno, saj bi pri vrednosti spornega predmeta 3.000,00 EUR nagrada za postopek znašala pri osnovi 141,00 EUR in količniku 1,3 po tarifni številki 3100 183,30 EUR, nagrada za narok pa bi ob količniku 1,2 po tarifni številki 3102 znašala 169,20 EUR. Sodišče bi sicer moralo priznati nagrado za dva naroka, saj ZOdvT nagrado po tarifni številki 3102 določa za vsak narok. Temu je dodati še 20% DDV in ostale po sodišču prve stopnje priznane stroške. Predlaga, da se pritožbi ugodi ter da se sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločitev. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je delno utemeljena.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da nagrada za narok po tarifni številki 3102 ZOdvT predstavlja nagrado za vsak narok posebej. Nagrada za narok po tarifni številki 3102 ZOdvT vključuje nagrado za vse naroke in ne za vsakega posebej (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 56/2011, z dne 14.4.2011). Kot izhaja iz razlogov navedenega sklepa Vrhovnega sodišča, katerim se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje in jih na tem mestu ne navaja ponovno, je takšna razlaga najustreznejša tako z vidika teleološke in zgodovinske razlage kot z vidika pravila, da je treba izjeme razlagati zožujoče. Nadalje tudi ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da bi sodišče prve stopnje pri odmeri nagrad po ZOdvT moralo izhajati iz vrednosti spornega predmeta 3.000,00 EUR. ZOdvT v prvem odstavku 21. člena določa, da se vrednost predmeta, ki je podlaga za odmero odvetniške nagrade, ugotavlja na način, določen v Zakonu o sodnih taksah – v nadaljevanju ZST-1, če ni z ZOdvT določeno drugače. ZST-1 pa v 19. členu določa, da se za ugotavljanje vrednosti zahtevka smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni z ZST-1 določeno drugače. ZST-1 o vrednosti spora zaradi motenja posesti izrecno določa, da znaša 2.500,00 EUR. Po 12. členu ZOdvT je pri vrednosti predmeta do 2.500,00 EUR ob količniku 1 določena nagrada v višini 105,00 EUR, kar bi ob količniku 1,3 po tarifni številki 3100 pomenilo 136,50 EUR, ob količniku 1,2 po tarifni številki 3102 pa 126,00 EUR, kar pa je manj, kot je sodišče prve stopnje tožeči stranki na podlagi navedenih tarifnih številk priznalo, saj je obakrat priznalo po 141,00 EUR. Ker po določbi 359. člena ZPP pritožbeno sodišče ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona, pritožbeno sodišče v tem delu v odločitev prvega sodišča ni posegalo.

Pritožba pa utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno seštelo posameznih postavk stroškov, ki jih je tožeči stranki priznalo. Ne glede na navedeno je odločitev prvega sodišča v tem delu mogoče preizkusiti, saj je prišlo zgolj do napake pri seštevanju, zato pritožbeno očitana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki priznalo 141,00 EUR za nagrado za postopek na prvi stopnji, 141,00 EUR za nagrado za narok, 20,00 EUR kot pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, 20% DDV (60,40 EUR) , 44,40 EUR za kilometrino, 165,00 EUR za sodno takso ter 13,44 EUR za stroške priče S. Skupaj tako priznani stroški tožeče stranke znašajo 585,24 EUR in ne 420,24 EUR, kot je v izreku sklepa napačno zapisalo sodišče prve stopnje. Napačen znesek je bilo zato potrebno nadomestiti s pravilnim zneskom.

V preostalem delu je bilo potrebno pritožbo zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in ker niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, nespremenjenem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 353. členom ZPP).

Pritožbeno sodišče je tožeči stranki, ki je v pritožbenem postopku delno uspela, priznalo potrebne priglašene pravdne stroške (drugi odstavek 154. člena, prvi odstavek 155. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP), in sicer strošek takse za pritožbo v višini 66,00 EUR ter upoštevaje pritožbeno sporno vrednost 250,00 EUR (165,00 EUR kot posledica napake pri seštevku ter uveljavljana zneska nagrade 183,30 EUR in 169,20 EUR namesto priznanih dvakrat po 141,00 EUR, skupaj s pripadajočim 20% DDV na razliko v nagradi) nagrado po tarifni številki 3210 v višini 27,20 EUR (1,6 x 17,00 EUR) ter 20% DDV (5,44 EUR), skupaj tako 98,64 EUR. Tožeča stranka je uspela z zneskom 165,00 EUR od pritožbeno spornih okoli 250,00 EUR, torej je uspela s 66 %. Glede na svoj uspeh je tožeča stranka upravičena do povrnitve 65,10 EUR pritožbenih stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v roku osem dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot je navedeno v izreku tega sklepa (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ v zvezi z drugim odstavkom 313. člena ZPP ter prvim odstavkom 428. člena ZPP).