Jedro

V skladu s 15. b členom ZID lahko inšpektor zadrži izvršitev dokončnega sklepa, ki posega v obstoječe pravice, obveznosti in odgovornosti delavca do njegove pravnomočnosti, če ugotovi očitno kršitev pravice delavca. Na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je pri razporejanju in zaposlovanju zavarovancev, pri katerih je nastala invalidnost oziroma pri izbiri ustreznega delovnega mesta potrebno upoštevati mnenje invalidske komisije o zavarovančevi preostali delovni zmožnosti in določbe zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Zahteva stranke z interesom AA za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo (pri)tožnika proti odločbi Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Območna enota A, št.... z dne 10.7.2002. Organ prve stopnje je zadržal izvršitev dokončnega sklepa tožnika, o začasni razporeditvi delavke AA v družbo AAA d.o.o., do njegove pravnomočnosti. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je iz spisovnega gradiva razvidno, je bila delavka z odločbo Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ), št.... z dne 30.9.1996, razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo, to je delovno mesto receptorja z omejitvijo, da delo opravlja samo v dnevnih izmenah. Omenjena odločba ZPIZ točno določa, katero delo in s kakšno omejitvijo lahko delavka opravlja to delo, zato je v primeru razporeditve na novo delovno mesto potrebno prej pridobiti mnenje ZPIZ o ustreznosti novega delovnega mesta, katerega pa (pri)tožnik ni pridobil. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je bila delavki kršena tudi pravica po 2. odstavku 81. člena Zakona temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 60/89 in 42/90, v nadaljevanju ZTPDR), saj delavki oziroma njenemu pooblaščencu ni bilo omogočeno sodelovanje na seji in se izjaviti o dejstvih pomembnih za odločanje. Iz zapisnika o seji z dne 19.6.2002 pa je tudi razvidno, da je komisija odločala o ugovoru zoper sklep o razporeditvi, kljub temu, da je pooblaščenec delavke zaradi zadržanosti pisno predlagal preložitev seje. Zakon o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94, 32/97 in 36/2000, v nadaljevanju ZID) v 15.b členu določa, da inšpektor za delo lahko zadrži izvršitev dokončnega sklepa, ki posega v obstoječe pravice, obveznosti in odgovornosti delavca do njegove pravnomočnosti, če ugotovi očitno kršitev pravice delavca, zato je odločba organa prve stopnje zakonita.

V tožbi tožnik navaja, da med njim in delavko poteka pred pristojnim delovnim sodiščem delovni spor, v katerem delavka zahteva razveljavitev sklepa tožnika z dne 3.6.2002 in 20.6.2002. V tem sporu je bila tudi predlagana začasna odredba, po kateri se naj bi do odločitve sodišča zadržala izvršitev sklepa o začasni razporeditvi. Tako prvostopno kot višje sodišče sta zavrnili takšen predlog delavke in zaključili, da ni bilo protipravnega ravnanja tožnika, ker so o zadevi odločali pristojni organi, prav tako pa lahko o delavkini zdravstveni sposobnosti odločajo ustrezni medicinski izvedenci. Nikjer ni zahtevano, da je potrebno obligatorno pridobiti mnenje ZPIZ glede ustreznosti novega delovnega mesta pred dejansko razporeditvijo. Nadalje tožnik navaja, da je pred sprejemom napadenega sklepa delavko pozval na zdravstveni pregled, ki pa se ga delavka ni želela udeležiti. Če delavka ne bo sposobna opravljati dela na novem delovnem mestu, bo o njeni preostali delovni zmožnosti odločal najprej njen lečeči zdravnik, ki bo delavki dodelil bolniški stalež in tudi podal predlog za oceno delavkine delovne zmožnosti, šele zatem pa se bo začel potrebni postopek pri ZPIZ. V tem trenutku pa je mogoče le, da delavko v sporazumu z delodajalcem pregleda pooblaščeni specialist medicine dela, si ogleda tudi zahteve novega delovnega mesta in nato poda oceno o delavkini delazmnožnosti. Če pa delavka v postopku noče sodelovati, ker želi ostali doma na čakanju ali pa se vrniti na delo k delodajalcu le na po njenem primerno delovno mesto, pa ravna samovoljno. Zato tožnik predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri odločitvi in obrazložitvi izpodbijane odločbe ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je na podlagi 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS) AA kot stranki, ki bi ji bila odprava izpodbijanega upravnega akta lahko v neposredno škodo (1. odstavek 20. člena ZUS), poslalo kopijo tožbe zaradi morebitnega odgovora na tožbo. Stranka z interesom, delavka AA, je po odvetniku BB, vložila odgovor na tožbo, v katerem navaja, da ima s tožnikom že podobne izkušnje, ko jo je na vsak način hotel prerazporediti na delovno mesto perice, kar pa je bilo s pravnomočno odločbo ZPIZ zavrnjeno. Očitno je, da bi se tožnik rad delavke na vsak način znebil, čeprav dobro ve in mu je znano, katero delo je delavka sposobna opravljati. Na ponujeno delovno mesto sestava elektro vezij pri drugem delodajalcu jo je hotel tožnik prestaviti brez ustreznega mnenja komisije ZPIZ. Za svojo odločitev je tožnik uporabil mnenje dr. CC, ki pa ni imel nobene zdravstvene dokumentacije, prav tako pa ni imel zadnjih izvidov iz katerih je razvidno, da se je delavki zdravstveno stanje bistveno poslabšalo. Takšnemu postopanju tožnika je nasprotovala in predlagala izvedbo regularnega in zakonitega postopanja. Delavka še enkrat poudarja, da bi morala biti pred nastopom dela pregledana s strani pristojne invalidske komisije, zato predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne ter hkrati prosi za povrnitev stroškov postopka, ker trenutno ne more opravljati nobenega dela, saj ji tožnik ne omogoči opravljanja dela za katerega je usposobljena in prejema le denarno nadomestilo.

Zastopnik javnega interesa, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, je prijavil udeležbo v postopku z vlogo št.... z dne 14.10.2002. Tožba ni utemeljena.

K 1. točki izreka: Iz upravnih spisov je razvidno, da je prvostopni inšpekcijski organ zadržal izvršitev sklepa tožnika o začasni razporeditvi delavke AA v družbo AAA d.o.o., do njegove pravnomočnosti. Inšpektor za delo je ob inšpekcijskem nadzoru ugotovil, da je delavka z dokončno odločbo ZPIZ z dne 30.9.1996 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji je priznana pravica do razporeditve na delovno mesto receptorja z omejitvijo, da delo opravlja samo v dnevnih izmenah, tožnik pa je delavko razporedil na delo k drugemu delodajalcu, na delovno mesto vezava elektro vezij, ne da bi prej pridobil mnenje invalidske komisije ZPIZ o ustreznosti tega delovnega mesta.

Na podlagi 48. člena ZTPDR ima delavec - invalid pravico do razporeditve na delovno mesto glede na preostalo delovno zmožnost, pravico do prekvalifikacije ali dokvalifikacije, pravico do razporeditve na delovno mesto, za katero je usposobljen, ter pravico do ustreznega denarnega nadomestila v zvezi z uveljavljanjem teh pravic v skladu s predpisi o pokojninsko-invalidskem zavarovanju. V skladu z 22. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97, v nadaljevanju SKPG) mora delodajalec razporediti delavca - invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v petnajstih dneh po dokončnosti odločbe ZPIZ, s katero je ugotovljena invalidnost oziroma zmanjšana delovna zmožnost delavca. Dokler delodajalec ne zagotovi delavcu drugega ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80% osnovne plače. V 101. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/900, 124/00, 109/01 in 108/02, v nadaljevanju ZPIZ) so navedene dolžnosti delodajalca v zvezi s premestitvijo delovnega invalida, in sicer zavarovanca, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije in ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji. Delodajalec mora zavarovanca obdržati v delovnem razmerju in ga premestiti na delovno mesto, primerno njegovi preostali delovni zmožnosti in strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti oziroma mu zagotoviti poklicno rehabilitacijo in delo s krajšim delovnim časom od polnega, razen v primerih, ko mu lahko skladno s tem zakonom prekine delovno razmerje. Pri razporejanju in zaposlovanju zavarovancev, pri katerih je nastala invalidnost oziroma pri izbiri ustreznega delovnega mesta se upošteva: mnenje invalidske komisije o zavarovančevi preostali delovni zmožnosti in določbe zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb. V primeru, da zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost meni, da predlagano delovno mesto ali poklicna rehabilitacija ne ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, poda mnenje o tem invalidska komisija na zahtevo delodajalca ali zavarovanca. V 1. odstavku 102. členu ZPIZ je določeno, da delovnemu invalidu s preostalo delovno zmožnostjo lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu ni mogoče zagotoviti delovnega mesta oziroma dela s krajšim delovnim časom od polnega, v skladu s 101. členom ZPIZ. V 2. odstavku 102. člena pa je določeno, da delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi tudi delovnemu invalidu s preostalo delovno zmožnostjo, če delovni invalid brez opravičljivih razlogov v določenem roku ne nastopi dela na drugem delovnem mestu, določenem v skladu s 1. odstavkom 102. člena ZPIZ. To pomeni, da delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi delovnemu invalidu, če delovni invalid brez opravičljivih razlogov v določenem roku ne nastopi dela na drugem delovnem mestu, vendar mu lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le, če mu ni mogoče zagotoviti ustreznega delovnega mesta. Vendar mora delodajalec pri premestitvi zavarovanca na drugo delovno mesto upoštevati mnenje invalidske komisije o zavarovančevi preostali delovni zmožnosti in določbe zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb. Kadar pa zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost meni, da predlagano delovno mesto ne ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, poda mnenje o tem invalidska komisija na zahtevo delodajalca ali zavarovanca. V konkretnem primeru ima imenovana delavka odločbo ZPIZ iz katere je razvidno, da je zmožna opravljati samo delo receptorja z omejitvijo, da to delo opravlja samo v dnevnih izmenah. Tožnik tako ni imel podlage, da jo je samovoljno začasno razporedil na drugo delovno mesto k drugemu delodajalcu, ne da bi si prej pridobil mnenje invalidske komisije o tem ali je delovno mesto vezava elektro vezij zanjo ustrezno. Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je zadržala izvršitev sklepa o začasni razporeditvi imenovane delavke na drugo delovno mesto. V skladu s 15. b členom ZID, lahko inšpektor zadrži izvršitev dokončnega sklepa, ki posega v obstoječe pravice, obveznosti in odgovornosti delavca do njegove pravnomočnosti, če ugotovi očitno kršitev pravice delavca. Tožbena navedba, da zakon ne zahteva, da si mora tožnik (delodajalec) pridobiti mnenje ZPIZ glede ustreznosti novega delovnega mesta pred dejansko razporeditvijo, pa sodišče poudarja, da je takšno stališče tožnika napačno, saj je iz citiranih določb ZPIZ jasno razvidno, da je potrebno pri razporejanju in zaposlovanju zavarovancev, pri katerih je nastala invalidnost oziroma pri izbiri ustreznega delovnega mesta upoštevati mnenje invalidske komisije o zavarovančevi preostali delovni zmožnosti in določbe zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb.

Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno.

K 2. točki izreka: Ker je sodišče odločalo le o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (določba 3. odstavka 23. člena ZUS), zaradi česar je sodišče zahtevek stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka zavrnilo.