Jedro

Namen predpisov o lastninskem preoblikovanju podjetij je v tem, da se celotni družbeni kapital podjetja lastnini. Če je družbena lastnina ugotovljena v premajhni vrednosti, se takšno oškodovanje družbene lastnine ugotovi v posebnem, v ta namen predpisanem postopku revizije s finančnim, računovodskim in pravnim pregledom ter preveritvijo zakonitosti in pravilnosti poslovanja, kot to sledi iz določb 48. člena do 50. člena ZLPP.

Lastninsko preoblikovanje družbenega kapitala v tožeči stranki ni zajelo celotnega družbenega kapitala in je zato zaradi preprečitve oškodovanja potrebno izvesti dopolnilni postopek preoblikovanja še za navedeni kapital, kot je to z revizijskim poročilom in odločbo tožena stranka odredila v revizijskem postopku. Vsekakor nelastninjeni družbeni kapital ni mogel brezplačno oziroma brez pravnega naslova preiti tudi v zasebno last družbenikov tožeče stranke.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge stopnje in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločbo Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje št... z dne 23.2.1996 o oškodovanju družbene lastnine za 197,939.024,00 SIT "razveljavilo oziroma odpravilo", sodišče druge stopnje pa je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo spodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podredno,da se razveljavita sodbi sodišča druge stopnje in prve stopnje in da se vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o reviziji ni izjavilo, tožeča stranka pa nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Tožena stranka je na predlog Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo (kratko Agencija) in Javnega pravobranilstva RS sprejela dne 31.5.1994 sklep o začetku postopka revizije lastninskega preoblikovanja pri tožeči stranki. Tožena stranka je v revizijskem poročilu z dne 15.12.1995 in 21.2.1996 ugotovila oškodovanje družbene lastnine pri tožeči stranki po 48.a členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (kratko ZLPP, Ur. list RS, št. 55/92 do 43/93) v skupnem znesku 197,939.024,00 SIT. Ker tožeča stranka sama ni odpravila ugotovljenega oškodovanja, je tožena stranka izdala v skladu z določilom 48.c člena ZLPP odločbo o ukrepih, ki jih mora tožeča stranka izvesti za pravilno izkazovanje vrednosti družbenega kapitala po stanju na dan 1.1.1993 in to v dopolnilnem postopku lastninskega preoblikovanja za navedeni znesek. Postopek lastninjenja je sicer tožeča stranka že izvajala ob odobritvi agencije z dne 11.3.1994 (po 19. členu ZLPP) in po soglasju agencije z dne 18.10.1994 (po tretjem odstavku 20. člena ZLPP) prijavila vpis preoblikovanja v sodni register, kar je bilo v sodnem registru izvedeno 4.5.1995. Sodišči druge stopnje in prve stopnje sta glede na vpis lastninskega preoblikovanja tožeče stranke v sodni register in glede na določilo drugega odstavka 20. člena ZLPP, da je preoblikovanje izvedeno z dnem vpisa v sodni register, šteli, da je lastninsko preoblikovanje tožeče stranke v celoti zaključeno in da zato odločbe tožene stranke o ukrepih za odpravo oškodovanja družbene lastnine z dopolnitvijo postopka lastninskega preoblikovanja ni več mogoče izvršiti.

Takšen zaključek pa je nepravilen. Namen predpisov o lastninskem preoblikovanju podjetij je v tem, da se celotni družbeni kapital podjetja lastnini. Če je družbena lastnina ugotovljena v premajhni vrednosti, se takšno oškodovanje družbene lastnine ugotovi v posebnem, v ta namen predpisanem postopku revizije s finančnim, računovodskim in pravnim pregledom ter preveritvijo zakonitosti in pravilnosti poslovanja, kot to sledi iz določb 48. člena do 50. člena ZLPP.

Po določilu 49.a člena ZLPP se revizijski postopek lahko uvede ves čas trajanja lastninskega preoblikovanja, kot je bilo to tudi v danem primeru, ko se je postopek lastninjenja pričel pri tožeči stranki 12.12.1993 in se je izvedel z vpisom v sodni register 4.5.1995, postopek revizije pa se je začel 31.5.1994 (sam postopek revizije po določilu citiranega 49.a člena ne zadrži izvedbe lastninskega preoblikovanja v podjetju).

Toda lastninsko preoblikovanje družbenega kapitala v tožeči stranki, kot je bilo izvedeno, ni zajelo celotnega družbenega kapitala in je zato zaradi preprečitve oškodovanja potrebno izvesti dopolnilni postopek preoblikovanja še za navedeni kapital, kot je to z revizijskim poročilom in odločbo tožena stranka odredila v revizijskem postopku. Vsekakor nelastninjeni družbeni kapital ni mogel brezplačno oziroma brez pravnega naslova preiti tudi v zasebno last družbenikov tožeče stranke. Pri tem končno ni prezreti določila petega odstavka 50. člena ZLPP o ex lege prehodu nelastninjene družbene lastnine v last in upravljanje sklada za razvoj (takšno razlago je povzel tudi Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe - Ur. list RS, št. 30/98 - v 5. in 6. členu).

Glede na napačen materialnopravni pristop sodišč druge stopnje in prve stopnje k rešitvi zadeve, se sodišči nista spuščali v vsebinsko pravilnost spodbijane odločbe tožene stranke. Zato je bilo treba sodbi sodišča druge stopnje in prve stopnje v skladu z določilom drugega odstavka 395. člena ZPP razveljaviti. V novem postopku bo moralo sodišče upoštevati gornja izvajanja in nato o stvari pravilno razsoditi.