Up-322/97

12.11.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe S. K. iz L. na seji senata dne 12. novembra 1997

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba S. K. zoper odločbo Republiške volilne komisije o potrditvi kandidature M. K. za Predsednika republike in zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Uv 17/97-4 z dne 5.11.1997 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je dne 5.11.1997 vložil ustavno pritožbo, v kateri predlaga presojo ustavnosti kandidature M. K. za Predsednika republike in presojo ustavnosti odločitve Republiške volilne komisije (v nadaljevanju: RVK) o njegovi kandidaturi za Predsednika republike. Ker je bila ustavna pritožba tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti, je bil pritožnik na podlagi določbe drugega odstavka 54. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) pozvan k njeni dopolnitvi v skladu z določbami 50. do 53. člena ZUstS. Na ta poziv je pritožnik dne 6.11.1997 predložil v izreku tega sklepa citirano sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločitev RVK. Ta pa je s svojo odločbo št. 10-4/96-7/97 z dne 30.10.1997 zavrnila pritožnikovo kandidaturo za Predsednika republike.

2.Dne 10.11.1997 je pritožnik vložil še dopolnitev ustavne pritožbe, v kateri navaja, da je pred vložitvijo kandidature za Predsednika republike naprosil RVK, da seznani kulturno društvo Svit s pogoji za kandidiranje, o čemer ni prejel odgovora.

Vlogi je priložil tudi potrdilo RVK št. 10/4/96-7/97 z dne 29.10.1997, s katerim tajnik RVK potrjuje, da je dne 29.10.1997 ob 21.30 uri pritožnik vložil soglasje kandidata za Predsednika republike, ter s katerim je bil pritožnik opozorjen, da je vloga nepopolna in kako naj jo dopolni. Priložil je tudi odločbo RVK o zavrnitvi njegove kandidature ter pritožbo, o kateri je odločalo Vrhovno sodišče z izpodbijano sodbo. Po pritožnikovem mnenju je Vrhovno sodišče zaščitilo zlorabo RVK.

3.Pritožnik je bil z dopisom Ustavnega sodišča za dopolnitev vloge opozorjen na določbe 50. do 53. člena ZUstS ter na posledice, če ustavne pritožbe v roku ne bo dopolnil v skladu z zakonskimi določbami. Po določbi prvega odstavka 50. člena ZUstS lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Po določbi prvega odstavka 53. člena ZUstS je treba v ustavni pritožbi navesti posamični akt, ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo, in domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavna pritožba je torej posebno pravno sredstvo, s katerim je mogoče odločitve pristojnih državnih organov izpodbijati samo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pritožnik tudi v dopolnitvi svoje vloge sploh ne zatrjuje, da mu je z določenim posamičnim pravnim aktom kršena katera od človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato ni izpolnjen predpogoj, na podlagi katerega bi bilo mogoče preizkusiti, ali so podane procesne predpostavke za obravnavo ustavne pritožbe oziroma njena utemeljenost. Pritožnik torej ustavne pritožbe ni dopolnil v skladu z zahtevo Ustavnega sodišča, zato jo je bilo treba zavreči.

4.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi četrte alinee prvega odstavka 54. člena ZUstS v sestavi predsednik dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata

dr. Tone Jerovšek