Jedro

Razlika med pridobljenimi vplivnimi primerjalnimi rokopisi in dvema podpisoma na eni strani ter izjavo na drugi ni pomembna, saj pogojno imenovana "ne osumljena" oseba sodelovanja s policisti praviloma ne more odkloniti, osumljena pa po podanih poukih iz četrtega odstavka 148. člena ZKP lahko. Izjema je telesni pregled po 266. členu ZKP, medtem ko je vse drugo, kar so policisti pridobili od posameznika v predkazenskem postopku šteti, bodisi kot sestavni del pridobljenega obvestila iz drugega odstavka 148. člena ZKP ali katerega od preiskovalnih dejanj, ki jih policisti smejo sami opraviti (na primer zaseg predmetov in druga dejanja iz 164. člena ZKP) ali ko so za to pooblaščeni po preiskovalnem sodniku (tretji in četrti odstavek 172. člena ZKP).

Izrek

Ob reševanju pritožbe obdolžene V. T. ter ob ugoditvi pritožbi obdolženkinega zagovornika se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje pred drugega sodnika posameznika.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženo V.T. spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izreklo ji je denarno kazen 40 dnevnih zneskov oziroma ob preračunanem dnevnem znesku 46,47 EUR, 1.866,80 EUR denarne kazni, ki jo je obdolžena dolžna plačati v roku treh mesecev od pravnomočnosti sodbe. V primeru neizvršljivosti bo izrečena denarna kazen izvršena tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska (93,34 EUR) denarne kazni, določen dan zapora, pri čemer ta ne sme biti daljša od šestih mesecev. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolžena dolžna vrniti stroške tega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter plačati sodno takso v višini 210,00 EUR.

2. Zoper sodbo sta se pritožila obdolžena in njen zagovornik. Obdolžena se je po pritožbeni obrazložitvi pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s smiselnim predlogom, da sodišče druge stopnje sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Obdolženkin zagovornik se je pritožil zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne dejanskega stanja ter zaradi odločbe o kazenski sankciji. Sodišču druge stopnje predlaga, da sodbo spremeni tako, da obdolženo obtožbe oprosti ali da jo, enako kot po obdolženkinem predlogu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Preizkus pred sodiščem druge stopnje je pokazal naslednje.

4. Obdolženkin zagovornik je izrecno uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP obrazložil z razmeroma posplošeno navedbo, da je sodba sodišča prve stopnje oprta na izvedensko mnenje izvedenke grafologinje, ki je pri izdelavi mnenja uporabljala nedovoljene dokaze. Teh ni opredelil, sodišče druge stopnje pa je pri preizkusu iz 1. točke prvega odstavka 383. člena ZKP ugotovilo, da je izvedenka grafologinja po odredbi sodišča prve stopnje z dne 8. 7. 2020 pri izdelavi izvedenskega mnenja, med drugimi dokazi uporabila tudi vplivne primerjalne rokopisne zapise in dva podpisa, ki so bili izpisani za potrebe preiskave in primerjave dne 2. 12. 2019 na Oddelku kriminalistične tehnike (OKT) pri Sektorju kriminalistične policije (SKP) M.S.. Da bi tedaj policisti ravnali po tretjem in četrtem odstavku 148. členu ZKP po podatkih spisa ni razvidno in je bilo treba ravnati kot 7. 4. 2020, ko je okrožna državna tožilka izločila obvestilo, ki so ga policisti pridobili od obdolžene dne 19. 2. 2020, preden je bila ta poučena po četrtem odstavku 148. člena ZKP.

5. Razlika med pridobljenimi vplivnimi primerjalnimi rokopisi in dvema podpisoma na eni strani ter izjavo na drugi ni pomembna, saj pogojno imenovana „ne osumljena“ oseba sodelovanja s policisti praviloma ne more odkloniti, osumljena pa po podanih poukih iz četrtega odstavka 148. člena ZKP lahko. Izjema je telesni pregled po 266. členu ZKP, medtem ko je vse drugo, kar so policisti pridobili od posameznika v predkazenskem postopku šteti, bodisi kot sestavni del pridobljenega obvestila iz drugega odstavka 148. člena ZKP ali katerega od preiskovalnih dejanj, ki jih policisti smejo sami opraviti (na primer zaseg predmetov in druga dejanja iz 164. člena ZKP) ali ko so za to pooblaščeni po preiskovalnem sodniku (tretji in četrti odstavek 172. člena ZKP).

6. Ugotovljeno za obravnavani primer pomeni, da bi vplivni primerjalni rokopisi in dva podpisa od obdolžene smeli biti uporabljeni le, ko bi bili pridobljeni ob njeni izjavi 18. 2. 2020, ko je bila torej že poučena po četrtem odstavku 148. člena ZKP, ali po katerem od preiskovalnih dejanj, pod pogojem, da so bili predhodno izdelani. Sicer je obdolžena 2. 12. 2019 na OKT SKP M.S. dejansko neprostovoljno izpovedovala zoper samo sebe, pa je zato jasno, da takšna njena „izpovedba“ v konkretnem kazenskem postopku niti posredno skozi navedeno izvedenkino mnenje ne sme biti uporabljena. Ker pa je bila, in ker je sodba sodišča prve stopnje oprta, ne samo na izpovedbo izvedenke grafologinje, ki je vztrajala pri pisno izdelanem izvedenskem mnenju, ampak še na poročilo o preiskavi Nacionalnega forenzičnega laboratorija z dne 6. 2. 2020, ki je bilo izdelano na podlagi istih primerjalnih rokopisov in podpisov, je tudi po presoji sodišča druge stopnje posredi uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Njena posledica je po prvem odstavku 392. člena ZKP razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, pri čemer se sodišče druge stopnje zaradi zakonske domneve o nepravilnosti odločbe o krivdi in drugih odločb v sodbi, s preostalimi izpodbojnimi razlogi v pritožbi oziroma pritožbah, ni ukvarjalo.

7. Po zgornjem bodo pred novim sojenjem vplivni primerjalni rokopisni zapisi in dva podpisa, ki so jih policisti pridobili od obdolžene 2. 12. 2019 iz spisa izločeni ter v nadaljevanju onemogočeno, da bi se kdor koli seznanil s tistimi ugotovitvami izvedenke grafologinje in deli poročila Nacionalnega forenzičnega laboratorija o preiskavi, ki temeljita na predhodno izločenem dokaznem gradivu. Sledilo bo sojenje pred sodnikom posameznikom, ki navedenih izvedenkinih ugotovitev in ugotovitev poročil Nacionalnega forenzičnega laboratorija o preiskavi še ni imel priložnosti oceniti (četrti odstavek 392. člena ZKP), ki bo dokazni postopek vsemu obrazloženemu ustrezno prilagodil in ki bo nato o zadevi znova odločil.