Jedro

V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, izjemoma pa jih sme opravljati sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 5. 2020 zavrglo kot prepozno tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju tožnik) za razveljavitev sodne poravnave z dne 16. 4. 2019, saj je bila ta vložena po preteku subjektivnega roka iz prvega odstavka 393. člena ZPP. Odločilo je tudi, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti 335,99 EUR pravdnih stroškov v 15. dneh, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Pritožbo zoper navedeni sklep je vložil tožnik sam. V pritožbi je zatrjeval, da se pritožuje zoper sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in obravnava njegova tožba za razveljavitev sodne poravnave. V pritožbi je zatrjeval, da je mogoče vsako tožbo dopolnjevati, pri tem pa se, če je dopolnitev podana v rokih, ki jih določi sodišče, šteje, da je bila tožba vložena takrat, ko je bila vložena nepopolna tožba. Zato je tožnikova 28. 5. 2019 vložena tožba, ki jo je kasneje dopolnila odvetnica kot njegova pooblaščenka, bila vložena pravočasno. Sodišče prve stopnje je s tem, ko ni uporabilo 108. člen ZPP, storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Pritožnik se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da postulacijske nesposobnosti vložnika tožbe ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo, saj ZPP tega ne določa. Razlogi sodišča o tem niso zadostni, da bi se lahko razumeli. Za tožnika pa so tudi samovoljni in nelogični. To stališče je v škodo državljanov in omejuje njihovo dostopanje do sodišča, zato je tožnik vložil pritožbo kot laik, skladno s pravnim poukom izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba tožnika ni dovoljena.

4. Kot je to tožniku izrecno pojasnilo, najprej že tekom postopka z izrednim pravnim sredstvom z dopisom z dne 28. 5. 2019 sodišče prve stopnje, nato pa je takšno pojasnilo ponovno povzelo tudi v razlogih izpodbijanega sklepa, je tožba za razveljavitev sodne poravnave izredno pravno sredstvo, v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, izjemoma pa jih sme opravljati sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP). Za opravo pravdnih dejanj v tovrstnih postopkih namreč sama stranka, če nima opravljenega pravniškega državnega izpita, nima postulacijske sposobnosti. Tožnik je pritožbo vložil sam, ob tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je njegova pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP) in jo je kot takšno pritožbeno sodišče zavrglo, saj tega ni storilo že sodišče prve stopnje (člen 346 ZPP). Ob takšnem podučevanju tožnika po sodišču prve stopnje, kot je izpostavljeno zgoraj, vložitev pritožbe tožnika samega ne more biti posledica zavedenosti zaradi njegove pravne nevednosti, oziroma laičnosti, kljub temu, da je pravni pouk izpodbijanega sklepa sicer nepravilen.