Jedro

Ker se je upnica poplačala od prve tožnice kot od solidarne dolžnice, je treba za presojo razmerja med strankami uporabiti določbe ZOR o solidarnih dolžnikih.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi pod tč. 1. V tem obsegu se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku M. R., tožbeni zahtevek S. C. pa je zavrnilo. Odločilo je, da mora toženec plačati M. R. znesek 1,726.011,75 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi do različnih datumov in različnih zneskov in ji povrniti pravdne stroške. Ugotovilo je, da je bila tožnica toženčev porok, zanj je v sodbi navedene zneske plačala, zato ji mora toženec to povrniti.

Proti sodbi se toženec pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sodbe in navaja: Ni res, da bi bila prva tožeča stranka le porok. Posojilno pogodbo so na strani posojilojemalca sklenile in podpisale vse pravdne stranke. Prva tožeča stranka je tako na podlagi zaveze z dne 20.10.1987 vseskozi odplačevala svoj del obveznosti. To je delala ne kot porok, ampak kot dejanski plačnik. Hotela je pomagati hčerki in zetu pri nakupu stanovanja, zato je prevzela nase del obveznosti. Ni bilo dogovora, da bo prva tožeča stranka od toženca uveljavljala vračilo anuitet. Njegova izpoved, ko je rekel, da je bila prva tožeča le porok, ni bila pravilno razumljena. Šlo je le za tisti del kredita, ki ga bo odplačeval on. Ni mogoče mimo delitve premoženja med drugo tožečo stranko in tožencem ob razvezi. Takrat se stranke niso dogovorile o odplačevanju kredita. Toženec je mesečne anuitete prenehal plačevati, ker je druga tožeča stranka prejela bistveno večji delež pri prodaji stanovanja. Tudi to ni res, da toženec plačilom prve tožnice ne nasprotuje. V dani situaciji ne gre za razmerje, kot ga opredeljuje čl. 1013 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR.

Pritožba je utemeljena.

Zaradi napačne uporabe materialnega prava dejansko stanje ni razjasnjeno in odločilna dejstva niso ugotovljena. Sodbo je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo opravilo novo glavno obravnavo (čl. 340 in 355 Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Sodišče prve stopnje vidi pravno podlago toženčeve obveznosti v določbah ZOR o poroštvu. Vendar očitno spregleda določbe čl. 997 in 998 ZOR. Po teh določbah se s poroštveno pogodbo porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil. Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pismeno. Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi obstajala poroštvena pogodba, pa tudi nobene pismene zaveze porokov ni. Iz posojilne pogodbe (priloga A3) nasprotno izhaja, da so bile današnje pravdne stranke proti upnici - X. Banki - solidarni zavezanci (tč. 6 pogodbe). Razmerje med njimi je torej treba presojati po določbah posojilne pogodbe, ki je bila očitno izpolnjena, saj tožbeni zahtevek proti tožencu prav iz tega izhaja. Zaenkrat namreč ni videti podlage za drugačno obravnavanje med pravdnimai strankami, kot izhaja iz omenjene pogodbe. Upnica - X Banka - se namreč ni poplačala od katere od pravdnih strank kot od poroka, ampak se je poplačala od prve tožnice kot od solidarne dolžnice. Zato tudi razmerja med pravdnimi strankami ni mogoče obravnavati drugače. Razmerja med solidarnimi dolžniki ureja ZOR v čl. 414-424 ZOR. Sodišče prve stopnje bi torej moralo presojo opraviti po teh določbah in torej ugotoviti, kakšen je bil na dan sklenitve posojilne pogodbe dogovor med solidarnimi dolžniki. Ker torej tega v dosedanjem postopku ni storilo, bo to moralo storiti v nadaljevanju postopka. Za presojo dogovora oziroma razmerja med solidarnimi dolžniki bo treba upoštevati, da se zatrjuje in zaenkrat o tem ni spora, da je bilo posojilo uporabljeno za nakup stanovanja, katerega lastnika sta postala - tedaj še zakonca - tako toženec kot tudi S. C.. O dogovoru in o okoliščinah v zvezi s tem bo torej treba poleg že izvedenih dokazov podrobno zaslišati vse solidarne dolžnicke, torej tudi S. C.. O stvari bo treba ponovno odločiti ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu čl. 165/3 ZPP.