Jedro

Upravičenec do preživnine in s tem upnik preživninskih terjatev, ki se jih je dolžnica v sodni poravnavi IV P 263/2016 sicer zavezala plačevati na roke B. B., je otrok (v času sklenitve poravnave še mladoletni A. A., ki je ob vložitvi predloga za izvršbo že dopolnil 18 let) in ne B. B., ki kot upnik nastopa v predmetnem postopku in ki je izvršbo za izterjavo preživnine po navedeni poravnavi predlagal v svojem imenu in v svojo korist.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko I izreka ugodilo ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi I 302/2025 z dne 5. 12. 2025, sklep o izvršbi razveljabilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Pod točko II izreka je odločilo, da je upnik dolžan dolžnici v roku 8 dni povrniti izvršilne stroške v višini 183,60EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

2.Zoper navedeni sklep je pravočasno pritožbo po pooblaščencu vložil upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Uveljavljal je bistveno kršitev določb postopka, ker mu sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni vročilo zadnje vloge dolžnice in pisnih izjav njenih prič, in trdil, da sta bila s tem kršena njegova pravica do izjave in načelo kontradiktornosti postopka. Sodišču prve stopnje je tudi očital, da je odločilo brez obravnave. Navedel je, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejstev, ki so pravno pomembna za odločitev, ampak se je zadovoljilo z ugotovitvijo dejstva novejšega izvršilnega naslova, ne da bi se ukvarjalo z vprašanjem, kdo je dejansko skrbel za takrat še mladoletnega A. A. in ali je bila zanj s strani matere otroka v celoti ali delno poravnana preživninska obveznost. Sodišču druge stopnje je predlagal, da izpodbijani sklep odpravi ali razveljavi, razpiše ter izvede pritožbeno obravnavo za dokazovanje oziroma ugotovitev pravno odločilnih dejstev in odloči o stroških postopka, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje pred drugega sodnika. Priglasil je tudi stroške pritožbenega postopka.

3.Dolžnica je v odgovoru na pritožbo tej nasprotovala in predlagala njeno zavrnitev. Menila je, da je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa za odločitev relevantna dejstva, in sicer že na podlagi navedb strank in dokazov, ki sta jih stranki predložili v ugovoru in odgovoru na ugovor. Poudarila je, da dokazi z zaslišanjem prič in strank ter predlagane poizvedbe glede okoliščin dejanskega bivanja otroka in načina njegovega preživljanja za odločitev niso pomembne. Soglašala je s stališčem sodišča prve stopnje, da je vezano na izvršilni naslov in da ne more mimo njegove vsebine presojati obstoja ali obsega preživninske obveznosti. Izrazila je pomislek glede upnikove aktivne legitimacije. Zahtevala je povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave in načela kontradiktornosti ni utemeljen. Dejstvo, da sodišče prve stopnje upniku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni vročilo odgovora dolžnice na njegov odgovor na ugovor, samo po sebi še ne pomeni kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Pravica stranke, da se izjavi o navedbah in dokazih nasprotne stranke, je namreč bistvena tedaj, kadar sodišče svojo odločitev opre na te navedbe in dokaze oziroma kadar bi ti lahko vplivali na odločitev v zadevi. V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo na navedbe in dokaze iz odgovora dolžnice na upnikov odgovor na ugovor, ampak je odločitev sprejelo na podlagi navedb in dokazov, ki jih je dolžnica podala že v ugovoru, in sicer v zvezi s sklenitvijo sodne poravnave IV P 62/2018, s katero sta stranki na novo uredili razmerja, ki so bila predhodno urejena s sodno poravnavo IV P 263/2016. Do teh navedb in dokazov pa se je upnik imel možnost opredeliti v odgovoru na ugovor. S tem, ko sodišče prve stopnje dolžničinega odgovora na upnikov odgovor na ugovor upniku ni vročilo pred izdajo izpodbijanega sklepa (ampak šele hkrati z njim), zato ni bilo nedopustno poseženo v njegovo pravico do izjave in v pravico do sodelovanja v postopku.

6.Neutemeljen je tudi očitek o storjeni procesni kršitvi, ker je sodišče prve stopnje v zadevi odločilo brez oprave naroka. V skladu z 29.a členom ZIZ sodišče v izvršilnem postopku narok opravi takrat, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Narok v postopku odločanja o ugovoru ni obvezen, ampak ga sodišče, če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, razpiše glede na okoliščine primera (drugi odstavek 58. člena ZIZ). Glede na to da je bilo v obravnavani zadevi vsa za odločitev relevantna dejstva mogoče ugotoviti že na podlagi listinskih dokazov (tj. sodne poravnave IV P 263/2016 in sodne poravnave IV P 62/2018) in izvedba dokazov z zaslišanjem strank in predlaganih prič zato ni bila potrebna, izvedba naroka v obravnavani zadevi ni bila niti potrebna niti smotrna, sodišče prve stopnje pa je odločitev o ugovoru utemeljeno sprejelo brez izvedbe naroka.

7.Upnik tudi ne more uspeti z očitkom, da se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vprašanjem, kdo je dejansko skrbel za takrat še mladoletnega A. A.. Navedeno glede na razloge, ki utemeljujejo razveljavitev izpodbijanega sklepa in ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, namreč za odločitev v predmetnem ugovornem postopku ni pravno relevantno, zaradi česar za sprejetje pravilne in zakonite odločitve o ugovoru sodišču dejstev v tej zvezi ni bilo treba ugotavljati.

8.V obravnavani zadevi je upnik 27. 11. 2025 vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Mariboru IV P 263/2016 dne 8. 6. 20171, in sicer za izterjavo mesečnih zneskov preživnine za mld. A. A. za čas od 18.6.2017 do 18.11.2022 po 120,00 EUR mesečno (skupaj 7.800,00 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po dnevu zapadlosti vsake mesečne preživninske terjatve, tj. od 19. dne v mesecu za tekoči mesec do plačila. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi I 302/2025 z dne 5. 12. 2025 predlogu za izvršbo v celoti ugodilo. Dolžnica je zoper sklep o izvršbi vložila ugovor, v katerem je zatrjevala, da je upnik preživnine za obdobje od 18.6.2017 do 1.3.2018 prejel plačane, za obdobje od 1.3.2018 dalje pa ne obstoji izvršilni naslov, saj je bi bila sodna poravnava IV P 263/2016 z dnem 1.3.2018 odpravljena s sodno poravnavo IVP62/2018, s katero sta se stranki dogovorili, da je preživnino dolžnici dolžan plačevati upnik.

9.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu na podlagi sodne poravnave IVP62/2018 z dne 4.9.2018 ugotovilo, da sta stranki s to sodno poravnavo na novo uredili vprašanje varstva, vzgoje in preživljanja mladoletnega otroka, ki je bilo predhodno urejeno s sodno poravnavo IVP263/2016; da je bilo s sodno poravnavo IVP62/2018 dogovorjeno, da se preživnina, določena s sodno poravnavo IV P 263/2016 z dne 8. 6. 2017, odpravi; da sta stranki v sodni poravnavi IVP62/2018 ugotovili, da za preživljanje otroka za obdobje do 28.2.2018 nimata druga do druge nobenih zahtevkov; da je na podlagi sodne poravnave IVP62/2018 sedanji upnik zavezan plačati sedanji dolžnici tako zapadlo in neplačano preživnino za obdobje od 1. 3. 2018 do 31. 8. 2018 kot v bodoče zapadlo preživnino (od 1. 9. 2018 dalje) v točno določenih zneskih in rokih za plačilo. Dolžnik zgoraj povzetih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v pritožbi ni konkretizirano grajal, pravilnost navedenih ugotovitev pa izhaja tudi iz ugovoru priložene sodne poravnave IVP62/2018. Glede na navedeno sodišče druge stopnje kot materialnopravno pravilne sprejema zaključke sodišča prve stopnje v zvezi s prenehanjem terjatev, ki jih je upnik uveljavljal v predlogu za izvršbo, in za izterjavo katerih je bila s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba, ter v zvezi s prenehanjem izvršilnega naslova za njihovo izterjavo, pravilna pa je tudi na podlagi teh zaključkov sprejeta odločitev o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrnitvi predloga za izvršbo.

10.Sodišče druge stopnje pa ob tem še dodaja, da niti prvotna sodna poravnava, na katero se je v predlogu za izvršbo opiral upnik (IVP263/2016), ni izvršilni naslov, na podlagi katerega bi bil B. B. kot upnik upravičen zahtevati izterjavo v tej poravnavi določenih preživninskih terjatev, in tako ne predstavlja izvršilnega naslova za izterjavo terjatev, glede katerih je bil izdan sklep o izvršbi, v korist upnika. Upravičenec do preživnine in s tem upnik preživninskih terjatev, ki se jih je dolžnica v sodni poravnavi IV P 263/2016 sicer zavezala plačevati na roke B. B., je namreč otrok (v času sklenitve poravnave še mladoletni A. A., ki je ob vložitvi predloga za izvršbo že dopolnil 18 let) in ne B. B., ki kot upnik nastopa v predmetnem postopku in ki je izvršbo za izterjavo preživnine po navedeni poravnavi predlagal v svojem imenu in v svojo korist.2 Tudi ta razlog, na obstoj katerega mora sodišče v postopku odločanja o ugovoru paziti tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ v zvezi z 2. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ), pa utemeljuje razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga za izvršbo.

11.Stroškovne odločitve (točka II izreka izpodbijanega sklepa) upnik ni konkretizirano grajal, zaradi česar je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo le uradni pritožbeni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ki pa kršitev ni pokazal. Glede na to da je dolžnica z ugovorom uspela, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ji mora upnik kot potrebne za izvršbo povrniti stroške, ki so ji utemeljeno nastali v ugovornem postopku, saj gre za stroške, ki jih je upnik dolžnici z neutemeljeno vloženim predlogom za izvršbo neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je stroške upnice odmerilo skladno z določbami ZIZ, ZPP in Odvetniške tarife (OT), svojo odločitev pa je tudi ustrezno obrazložilo, tako da je omogočen njen pritožbeni preizkus.

12.Po obrazloženem in ker sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu, ki ga je opravilo na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ ter na podlagi drugega odstavka 55. člena ZIZ, kršitev ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13.Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka.

14.Stroškov neutemeljene pritožbe ni mogoče šteti kot za postopek potrebnih stroškov, zato mora upnik svoje pritožbene stroške kriti sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).

15.Dolžnica mora prav tako sama kriti svoje stroške odgovora na pritožbo. Z odgovorom na pritožbo glede na njegovo vsebino namreč ni prispevala k sprejeti odločitvi sodišča druge stopnje. Odgovora na pritožbo zato ni šteti kot za postopek potrebne vloge, stroškov, ki so dolžnici z njim nastali, pa ne kot za postopek potrebnih stroškov (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1V točki II sodne poravnave, ki sta jo pred Okrožnim sodiščem v Mariboru sklenila B. B. in C. C. (zdaj s priimkom C.), je bilo dogovorjeno, da se toženka (dolžnica v tem izvršilnem postopku) zaveže plačevati za preživljanje mladoletnega A. A. preživnino v znesku 120,00 EUR mesečno na roke tožnika (upnika v tem izvršilnem postopku) do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec, in to v zneskih, ki so določeni s to poravnavo do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Prav tako je bilo dogovorjeno, da je od dneva zapadlosti posameznih preživninskih obrokov do dneva plačila le-teh toženka dolžna plačati zakonske zamudne obresti.

2Upnik pa tudi ni zatrjeval, da bi terjatev otroka iz sodne poravnave IVP263/2016 morebiti prešla nanj, in tega tudi ni izkazal na način, določen v prvem odstavku 24. člena ZIZ.