Jedro

Iz primerjave podpisov že na prvi pogled izhaja, da sporne vročilnice ni podpisala tožena stranka. Vendar pa je na vročilnici za podpisom prejemnika, pripis „(žena)“. Iz navedenega izhaja, da je bilo pisanje vročeno pritožnikovi ženi kot njegovemu družinskemu članu, kar je z navedbo datuma vročitve in s svojim podpisom potrdil vročevalec.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani I. in III. točki izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je prvostopenjsko sodišče odločilo, da je dolžna tožena stranka v stečajno maso tožeče stranke plačati 27.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 4. 2009 dalje do plačila, vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe (I. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek v višini 23,67 EUR je zavrnilo kot neutemeljen (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške v višini 1.719,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem delu vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da so v obravnavani zadevi podani pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 1. odstavka 318. člena ZPP. Med drugim tudi, da je bila toženi stranki dne 28. 6. 2011 tožba pravilno vročena v odgovor, le ta pa na tožbo ni odgovorila.

6. Iz vročilnice pripete k listovni številki 34 izhaja, da je prvostopenjsko sodišče tožbo pravilno vročalo na naslov tožene stranke. Pritožnik pa v pritožbi navaja, da navedene vročilnice ni podpisal ne on, ne kateri od njegovih družinskih članov, in da mu tožba ni bila vročena v odgovor. V dokaz navedenega predlaga zaslišanje samega sebe, vpogled v listine v spisu in postavitev izvedenca grafologa.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz vročilnice pripete k list. št. 34 izhaja popolnoma drug podpis, kot iz vročilnice pripeti k list. št. 33 in pooblastila tožene stranke njenemu pooblaščencu (B1). Iz primerjave podpisov tako že na prvi pogled izhaja, da sporne vročilnice ni podpisala tožena stranka. Vendar pa je na vročilnici, pripeti k list. št. 34, za podpisom prejemnika, pripis „(žena)“. Iz navedenega izhaja, da je bilo pisanje vročeno pritožnikovi ženi kot njegovemu družinskemu članu, kar je z navedbo datuma vročitve in s svojim podpisom potrdil vročevalec (5. odstavek 142. člena ZPP).

8. Glede na zgoraj navedeno, bi moral pritožnik, da bi izpodbil pravilnost vročilnice, iz katere izhaja, da je prišlo do nadomestne vročitve pritožnikovi ženi, predlagati ustrezne dokaze (zaslišanje žene, izpisek iz poštne knjige), česar ni storil. V pritožbi je namreč predlagal le dokaze, ki bi potrdili, da podpis na vročilnici ni njegov, ne pa dokazov, ki bi izpodbili, da je podpis ženin.

9. Nadalje pritožnik prvostopenjskemu sodišču očita, da je storilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ko je nepravilno, še pred vročitvijo tožbe toženi stranki, le tej vročalo druge listine v spisu. Vendar ob tem ne konkretizira v čem naj bi navedena kršitev lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (1. odstavek 339. člena ZPP). Prav tako vpliva na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe ni našlo pritožbeno sodišče. Zato so pritožbene navedbe v smeri obstoja relativne bistvene kršitve določb postopka neutemeljene.

10. Tudi trditve o tem, da tožeča stranka ni plačala sodne takse za redni postopek, niso utemeljene. Višje sodišče v Ljubljani je namreč s sklepom opr. št. I Cpg 192/2011 z dne 21. 4. 2011, sklep sodišča prve stopnje XI Pg 2153/2010 z dne 21. 12. 2010, s katerim je sodišče odločilo, da se zaradi neplačila sodne takse tožba šteje za umaknjeno, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ugotovilo je namreč, da je bila sodna taksa za redni postopek plačana. Zato ne drži, da bi moralo prvostopenjsko sodišče o pravočasnosti plačila sodne takse odločati ponovno.

11. Glede na navedeno razlogi, ki jih pritožnik uveljavlja v pritožbi niso podani. Pritožbeno sodišče pa v okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava ugotavlja, da so v obravnavani zadevi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 318. člena ZPP izpolnjeni. Prav tako pritožbeno sodišče ni našlo nobenih drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

12. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).