Jedro

Tožeča stranka bi morala izkazati, da je bila do datuma zaključka projekta sposobna v celoti zagotoviti sredstva za financiranje projekta v višini vrednosti del po pogodbi, sklenjeni z izbranim izvajalcem. Ker so bila ta sredstva zagotovljena šele naknadno s kasnejšimi proračunskimi akti, je bila s tem kršena določba 1. točke prvega odstavka 83. člena Uredbe PRP. Ker je bil zahtevek tožeče stranke za izplačilo sredstev v nasprotju z navedeno zakonsko določbo, je bil pravilno v skladu s četrtim odstavkom 56. člena ZKme-1, zavrnjen njen zahtevek za izplačilo sredstev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se zahtevek, številka 33151-10/2008/261 z dne 29. 6. 2015 za izplačilo sredstev za projekt „Poslovilni objekt ... - tipski projekt značilne podeželske arhitekture območja (1/1)“, določenih v odločbi o pravici do sredstev, številka 33151-10/2008/184 z dne 5. 4. 2013 in v odločbi o spremembi obveznosti, številka 3312-13/2014/326 z dne 18. 3. 2015, ki ga je vložila stranka LAS A. z.b.o., …, zavrne.

2. V obrazložitvi navaja vse predpise, na podlagi katerih so je po načelih pristopa Leader v obdobju 2007-2013 tožeči stranki odobrila med drugim tudi nepovratna sredstva za projekt, naveden v izreku odločbe v višini 35.015,34 EUR (56. člen Zakona o kmetijstvu, v nadaljevanju ZKme-1). Upravičenost do izplačil nepovratnih sredstev se ugotavlja na podlagi predpisov EU in nacionalnih predpisov. Izvedbena Uredba Komisije številka 809/2014/EU v 1. točki 48. člena določa, da se opravi upravni pregled vseh zahtevkov za izplačilo, pri čemer se pregledajo vsi elementi, ki jih je mogoče preveriti z upravnimi pregledi. Prilaga obvestila, ki jih je poslala toženi stranki za dopolnitev zahtevka, v zvezi s podpisom pogodbe za izvedbo del tega projekta in zagotovljenimi sredstvi v proračunu Občine Radlje ob Dravi za leto 2014. Ugotovljeno je, da na dan podpisa pogodbe, številka 430-0010/2014-10 za izvedbo GOI del za ta objekt z izvajalcem B. d.o.o. (pogodba z dne 31. 8. 2014) tožeča stranka ni imela zagotovljenih sredstev, kot je to določeno v zakonodaji. Pod postavko 11006-Razvoj programi podeželja in projekt Leader je bilo zagotovljenih le 49.433,42 EUR, čeprav se je tožeča stranka s pogodbo zavezala, da bo plačala dela v višini 151.057,46 EUR z DDV. Ta znesek pa je trikrat višji kot so bila takrat zagotovljena sredstva v proračunu Občine Radlje ob Dravi za leto 2014 (datum pogodbe ni 31. 8. 2014, ampak rok izvedbe del). Rok izvedbe del je bil v pogodbi določen na dan 31. 8. 2014 in v pogodbi tudi ni razveznih pogojev v primeru, če ne bi bilo zagotovljenih sredstev za plačilo pogodbenih del. S tem je kršena prva točka 83. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (Uredba PRP), ki določa, da mora vlagatelj izkazati sposobnost zagotavljanja lastnih finančnih sredstev.

3. 22. točka 2. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-2) določa, da je „Nesprejemljiva ponudba“ tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva ali ponudba, katera cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Navaja še 5. točko 80. člena ZJN-2, ki določa pogoje za odstop od izvedbe javnega naročila. Na dan podpisa pogodbe naročnik tudi ni imel zagotovila, da bo zahtevek za spremembo projekta odobren in s tem projekt sofinanciran. Ta je zahtevek za spremembo projekta poslal na Agencijo šele 25. 11. 2014. 4. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja celotni postopek od vložitve prve zahteve za financiranje projekta „Poslovilni objekt ... - tipski projekt značilne podeželske arhitekture območja“ po Ukrepu 322. Poudarja, da gre za večletno oziroma dvoletno izvajanje projekta, ki je bil prvotno potrjen z odločbo MKO, številka 33151-10120081184 z rokom izvedbe 10. 12. 2014 in kasneje z odločbo MKGP, številka 3312-13/2014/326 z dne 18. 3. 2015, tudi spremenjen z ustrezno finančno konstrukcijo in novim rokom izvedbe del do 30. 6. 2015. Vlogo za spremembo je tožeča stranka toženi stranki podala že dne 25. 11. 2014, po potrditvi novelacije Dokumente edintifikacije investicijskega projekta, na seji občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi dne 10. 11. 2014. Novelacija DIIP-a je bila predlagana in sprejeta prav zaradi spremembe vrednosti projekta. V Proračunu občine za leto 2015 je bil projekt umeščen v pravilni višini oziroma vrednosti. Iz bilance odhodkov, ki je sestavni del proračuna občine za leto 2015 je razvidno, da je bilo v letu 2014 za projekt porabljenih 79.254,52 EUR, to je toliko, kot je bilo pravilno predvideno v proračunu občine za leto 2014. Občina sprejema proračun samo za tekoče leto ter v primeru večletnih investicij in ne more biti na vpogled dejanska vrednost investicije že na samem začetku in sicer proračuna za leto 2014, kot to navaja tožena stranka. NRP je sestavni del posebnega dela proračuna občine in pomeni prevzem obveznosti za projekte, ki se izvajajo več let za naslednje proračunsko obdobje. Očitno je, da je ves postopek izvedbe projekta in njegovo računovodsko spremljanje potekalo skladno z zakonskimi in podzakonskimi akti iz področja javnih financ. Dokumenti, s katerimi se zagotavljajo sredstva za izvedbo javnega naročila, niso dokumenti postopka oddaje javnega naročanja, ampak predpisi (proračun) ali finančni načrti, s katerimi naročniki skladno s predpisi s področja javnih financ načrtujejo in predvidijo porabo sredstev v prihodnjih obdobjih.

5. Tožeča stranka se ne strinja z razlago tožene stranke glede pravnega pravila iz petega odstavka 80. člena ZJN-2 ter določbe, ki se nanaša na nesprejemljivost ponudbe. Ne gre za kršitev 1. točke 83. člena Uredbe PRP, ki določa, da mora vlagatelj izkazati sposobnost zagotavljanja lastnih finančnih sredstev. Uredba ne predpisuje na kakšen način se ugotavlja finančna sposobnost. Poudarja, da se administrativni pregledi vršijo na podlagi 24. člena Uredbe 65/2011/EU in obsegajo pregled skladnosti in dejavnosti, za katero se zahteva podpora z veljavnimi nacionalnimi pravili in pravili Unije. Takšna nepravilnost ne pomeni kršitve predpisov o javnem naročanju, niti drugih relevantnih predpisov. Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt tako spremeni, da se zahtevku za izplačilo sredstev ugodi. Podredno predlaga, da sodišče ugotovi nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, ki se odpravi in da sodišče odloči, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti škodo v višini 35.015,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja pravno podlago in dejansko stanje, na podlagi katerega je bilo odločeno o zahtevku tožeče stranke za izplačilo sredstev ter razloge za zavrnilno odločitev.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporno ali so bili izpolnjeni pogoji, ki jih določa 56. člen ZKme-1 za zavrnitev zahtevka tožeče stranke za izplačilo sredstev v višini 35.015,33 EUR, določenih v odločbi o pravici do sredstev, številka 33151-10/2008/184 z dne 5. 4. 2013 in v odločbi o spremembi obveznosti, številka 3312-13/2014/326 z dne 18. 3. 2015. Po določbi četrtega odstavka 56. člena ZKme-1 upravni organ zavrne zahtevek, ki je v nasprotju z zahtevami iz javnega razpisa ali odločbo o pravici do sredstev. Tudi Uredba PRP v 122. členu določa, da se neizpolnjevanje ali kršitev obveznosti sankcionira v skladu z Uredbo 65/2011/EU in ZKme-1. 9. V spornem primeru iz pisnih podatkov izhaja in temu ne ugovarja niti tožeča stranka, da je bila v postopku odobritve sredstev opravljena administrativna kontrola, to je pregled dokazil o izvedeni investiciji, kar je urejeno v 56. členu ZKme-1 in Uredbi 809/2014/EU (46-63 člen). Sporno med strankama postopka je, da po razlogih v izpodbijani odločbi, tožeča stranka v času sklenitve pogodbe z izbranim izvajalcem ni imela zagotovljenih sredstev za financiranje projekta. Kot že pravilno navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo, Uredba PRP v 4. točki 99. člen določa, da če je v načrt izvedbenih projektov vključen projekt, ki vsebuje predmet podpore iz ostalih ukrepov 1., 2. ali 3. osi iz Uredbo PRP 2007-2013, mora biti v skladu z Uredbo 1698/2005/ES in PRP 2007-2013. Tako je treba pri projektih, ki se sofinancirajo iz naslovov ukrepa Leader in se ujemajo z ukrepi ostalih treh osi, spoštovati določbe glede upravičenosti stroškov iz Uredbe PRP za te ukrepe ostalih treh osi, s katerimi se projekti ujemajo. Ker se sporni projekt ujema z ukrepom 322 - Obnova in razvoj vasi, morajo biti za izplačilo sredstev izpolnjeni pogoji glede upravičenosti, ki so določeni pri ukrepu 322. Tako je v 1. točki prvega odstavka 83. člena Uredbe PRP, pri ukrepu 322 - Obnova in razvoj vasi določeno, da mora vlagatelj izkazati sposobnost zagotavljanja lastnih finančnih sredstev. Tožeča stranka bi tako morala izkazati, da je bila do datuma zaključka spornega projekta (Poslovilni objekt Sv. Anton na Pohorju), kot je bil predviden v načrtu izvedbenih projektov in dne 5. 4. 2013 potrjen v odločbi o pravici do sredstev, številka 33151-10/2008/184 (do dne 10. 12. 2014) sposobna v celoti zagotoviti sredstva za financiranje projekta v višini vrednosti del po pogodbi, sklenjeni z izbranim izvajalcem. Ker so bila ta sredstva zagotovljena šele naknadno, s kasnejšimi proračunskimi akti, je bila s tem kršena določba 1. točke prvega odstavka 83. člena Uredbe PRP. Ker je bil zahtevek tožeče stranke za izplačilo sredstev v nasprotju z navedeno zakonsko določbo, je bil pravilno v skladu s četrtim odstavkom 56. člena ZKme-1, zavrnjen njen zahtevek za izplačilo sredstev. Sodišče se tako ni spuščalo še v nadaljnjo presojo morebitne kršitve določb ZJN-2, kot jo navaja tožena stranka v izpodbijani odločbi.

10. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).