Jedro

Stanovanjsko hišo je fizično možno deliti po etažah. Prav je zato, da se tako tudi razdeli in da vsak solastnik prejme tisto etažo, za katero izkazuje večji interes.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II XI., glede sodne takse za sklep, spremeni tako, da nasprotni udeleženec ni dolžan plačati sodne takse za sklep v znesku 1.094,66 EUR.

V ostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nespremenjenem delu.

Pritožnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdelilo solastno nepremičnino udeležencev parc. št. 2382/89 k.o. x. in odločilo o razdelitvi skupnih stroškov.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo nasprotni udeleženec. Bistvo pritožbenih navedb je: - sodišče ni ugotavljalo upravičenega interesa posameznih udeležencev za pridobitev dela nepremičnine v naravi. Dejansko stanje je v tem delu nepopolno ugotovljeno; - predlagateljici sta predlagali civilno delitev, posebnega interesa za pridobitev določenega dela nepremičnine nista izkazali; - nasprotnemu udeležencu bi morala biti dodeljena druga etaža hiše ter prostori v skladu z njegovim predlogom; - sodišče prve stopnje ni utemeljevalo, zakaj je posameznemu udeležencu dodelilo določen del stvari, kar je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP; - napačna je odločitev o stroških postopka. Nasprotni udeleženec je oproščen plačila stroškov postopka.

3. Predlagateljici v odgovoru na tožbo navajata, da še vedno vztrajata na delitvi, ki sta jo predlagali. Spodnjo etažo (kletišče) ni možno deliti tako, kot je odločilo sodišče, ker gre za prevelike in predrage posege. Sklicuje se na sodno prakso.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je nepremičnino parc. št. 2382/89 k.o. x., sestavljeno iz zemljišča in stanovanjske hiše, razdelilo fizično z izplačilom razlike (četrti odstavek 70. člena SPZ) in sicer tako, da je mansardo (tretjo etažo) dodelilo drugi predlagateljici M. P.; drugo etažo (sredinski del) prvi predlagateljici A. K.; prvo etažo (kletišče) nasprotnemu udeležencu J. K.. Prvi in drugi predlagateljici je naložilo, da nasprotnemu udeležencu izplačata razliko v vrednosti. Vsakemu udeležencu je dodelilo ustrezni del zemljišča in odločilo o skupnih stroških postopka. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je stanovanjska hiša fizično deljiva po etažah (mnenje izvedenca). Vsakemu solastniku je dodelilo etažo, za katero je štelo, da izkazuje upravičen interes, ki ga je ugotovilo na podlagi izpovedi strank in na podlagi navedb nasprotnega udeleženca (točka 16. obrazložitve). Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo upravičenega interesa posameznih udeležencev in da ga v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo.

Osnovno izhodišče je, da se hiša razdeli po etažah. Da vsak solastnik prejme v izključno last eno etažo. Že iz tega razloga ni bilo možno slediti v celoti predlogu nasprotnega udeleženca, ki je predlagal, da dobi del druge in del prve etaže. Da se dodeli druga etaža prvi predlagateljici so narekovale njene večje stanovanjske potrebe, ker skupaj živi s polnoletnim sinom, nasprotni udeleženec pa sam.

Da se nasprotnemu udeležencu dodeli prva etaža (kletišče) izhaja iz dejstev, da bo to etažo uporabljal za stanovanje sam in zaradi dejstva, ker je zainteresiran na dodelitvi delavnice, ki je v tej kletni etaži (izpoved nasprotnega udeleženca list. št. 184).

6. Navedbe v odgovoru na pritožbo, da kletišča ni možno deliti tako, kot je odločilo sodišče prve stopnje, ker gre za prevelike in predrage posege in ker je povezano s pridobitvijo dovoljenj, ki jih nasprotni udeleženec nima, niso utemeljene. Strošek predelave kletne etaže v stanovanje, je ocenjen na 20.000,00 EUR, ki ga bo nosil sam nasprotni udeleženec. Nasprotni udeleženec tega ne prereka.

Da bi vsaka etaža postala samostojna celota pa je potrebno še po 10.000,00 EUR za drugo etažo in 10.000,00 EUR za tretjo etažo. Takšen strošek znaša malo večja obnova stanovanja, v primerjavi z vrednostjo etaže pa to ne predstavlja večja investicijska vlaganja.

Ni izkazano, da mora nasprotni udeleženec za predelavo kleti v stanovanjske prostore pridobiti kakšno dovoljenje.

7. Verjeti je prvi predlagateljici, da z nasprotnim udeležencem ne more živeti pod isto streho. Če bo hiša razdeljena po etažah, prva predlagateljica in nasprotni udeleženec ne bosta več pod isto streho, tako kot sedaj živita in bo možnosti za nesoglasja manj.

8. Stanovanjsko hišo je fizično možno deliti po etažah. Prav je zato, da se tako tudi razdeli in da vsak solastnik prejme tisto etažo, za katero izkazuje večji interes.

9. Odločbe, na katere se predlagateljici v odgovoru na pritožbo sklicujeta, so različne in jih v danem primeru ni možno uporabiti kot sodno prakso. V zadevi VSL I Cp 233/2011 je šlo za razdelitev velikega stanovanja; v zadevi VSL II Cp 1801/2009 je šlo za razdelitev dveh stanovanjskih enot med štiri solastnike; v zadevi I Cp 4882/2010 razdelitev ni bila možna, ker nobeden od udeležencev ni soglašal z vlaganji, ki so bila potrebna, da se doseže tako stanje stvari, da je fizična razdelitev mogoča. V tem primeru imamo tri enote (tri etaže), tri solastnike, nasprotni udeleženec pa ne izpodbija v pritožbi, da bo dolžan nositi stroške spremembe kletnih prostorov v stanovanjske prostore.

10. O pritožbi nasprotnega udeleženca je pritožbeno sodišče odločalo v okviru pritožbenih razlogov.

11. Nasprotni udeleženec pravilno navaja, da je bil z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. BPP 1031/2005 z dne 1. 8. 2005 v tej zadevi oproščen plačila stroškov postopka. V odločbi ni navedeno, da oprostitev plačila stroškov postopka ne zajema tudi plačila sodnih taks. Tožnik je tako oproščen plačila sodnih taks. Njegovi pritožbi je bilo zato ugoditi in izrek v točki II., XI. spremeniti tako, da nasprotni udeleženec ni dolžan plačati sodne takse za sklep v znesku 1.094,66 EUR.

12 Vsaka stranka krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 35. člena ZNP v zvezi s 126. členom ZNP in 165. členom ZPP).