Jedro

V sporih majhne vrednosti sodišče strank k izjavi o tem, ali zahtevajo narok, ni dolžno pozivati.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 103750/2008, z dne 27.11.2008, v nerazveljavljenem delu v celoti v veljavi. Odločilo je še, da je toženec dolžan plačati tožnici 140,30 EUR stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeno sodbo se po svojih pooblaščencih pravočasno pritožujeta obe pravdni stranki.

Tožnica v pritožbi navaja, da je izrek sodbe nelogičen, nesklepčen ter da se ne nanaša na predmet tožbe. Predmet tožbe je bila namreč tožničina terjatev zoper toženca. S sklepom o izvršbi je bila ta terjatev v celoti priznana in izvršba za to terjatev dovoljena. Na podlagi toženčevega ugovora pa je izvršilno sodišče sklep o dovolitvi izvršbe v delu, ki se nanaša na dovolitev izvršbe in stroške postopka, razveljavilo. Sodišče je v tem pravdnem postopku tako odločalo o razveljavljenem delu sklepa. Nelogično in brezpredmetno je torej, da sodišče prve stopnje pušča sklep o izvršbi v nerazveljavljenem delu v veljavi, saj glede tega dela pravda sploh ni tekla in glede tega dela tudi ni bilo spora. Razveljavljeni del sklepa pa na podlagi takega izreka, kot je v izpodbijani sodbi, ostaja še naprej razveljavljen, čeprav je tožnica v pravdi uspela. Izrek sodbe tako tudi ni skladen z obrazložitvijo. V kolikor sodišče prve stopnje ne bo izdalo popravnega sklepa, predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi in samo odloči o stvari.

Toženec pa se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo brez glavne obravnave, kar sodišče utemeljuje s tem, da nobena izmed strank izvedbe naroka ni zahtevala. Ocenjuje, da bi morali biti stranki o tej procesni obveznosti posebej opozorjeni. Ker s strani sodišča ni prejel posebnega opozorila, da mora zahtevati izvedbo naroka, meni, da je sodišče prekršilo načelo kontradiktornosti. Glede same pravdne zadeve pa pojasnjuje, da je tožnici ustno javil spremembo, tožnica pa mu pri tem ni pojasnila, da mora spremembe podati pisno na kakem obrazcu. Nadalje navaja, da je tožnica predložila zgolj cenik, ne da bi pojasnila posamezne postavke na vtoževanih računih. Tožnica tako ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, zato bi bilo potrebno tožbeni zahtevek zavrniti.

Pravdni stranki na vročeni pritožbi nista odgovorili.

Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe tožnice: Neutemeljeni so pritožbeni očitki o nerazumljivem izreku in o njegovi neskladnosti z obrazložitvijo izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 103750/2008, z dne 27.11.2008, v nerazveljavljenem delu v celoti v veljavi. Z navedenim sklepom o izvršbi je izvršilno sodišče dolžniku - tožencu naložilo, da v 8 dneh poravna upniku – tožnici v predlogu za izvršbo navedeno terjatev. Nadalje je izvršilno sodišče s tem sklepom dovolilo predlagano izvršbo, določilo izvršitelja, odmerilo stroške upnika ter odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa izvršilni postopek vodilo Okrajno sodišče v Ljubljani (glej list. št. 7). Ker je zoper ta sklep toženec vložil obrazložen ugovor, je izvršilno sodišče s sklepom z dne 16.1.2009 v skladu z 2. odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami – ZIZ) navedeni sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku (glej list. št. 15). Zato je sodišče prve stopnje, ker je tožnica v pravdi v celoti uspela, pravilno razsodilo, da ostane navedeni sklep o izvršbi v celoti v veljavi v nerazveljavljenem delu – torej v delu, v katerem je tožencu naloženo, da poravna tožnici v predlogu za izvršbo navedeno terjatev (o kateri je tekla predmetna pravda), in v katerem so odmerjeni tožničini stroški izvršilnega postopka.

Glede pritožbe toženca: Ker predstavlja predmetna pravdna zadeva spor majhne vrednosti, je sodišče prve stopnje v skladu z 2. odstavkom 454. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08) izdalo sodbo brez razpisa naroka. Po prejemu pripravljalnih vlog je namreč ugotovilo, da je o spornem vprašanju med strankama mogoče odločiti na podlagi predloženih pisnih dokazov, izvedbe naroka pa ni predlagala nobena stranka (glej 2. odstavek 454. člena ZPP). Pritožba zmotno meni, da bi moralo sodišče (v sporih majhne vrednosti) stranki posebej opozoriti na to, da bo izdalo sodbo brez naroka, če ga nobena od strank ne bo predlagala. Sodišče strank k izjavi o tem, ali zahtevajo narok, ni dolžno pozivati; stranka mora to zahtevati že vnaprej – v tožbi, odgovoru na tožbo ali pripravljalni vlogi (glej Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 722; enako tudi mag. Nina Betetto: Postopek v sporih majhne vrednosti, Pravosodni bilten 4/2009, str. 105).

Pritožbene navedbe, da tožencu nihče ni pojasnil, da mora tožnici spremembe javljati pisno na obrazcu, pa se nanašajo na dejansko stanje te pravdne zadeve in so zato neupoštevne. Sodbe, izdane v postopku v sporu majhne vrednosti, namreč ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pač pa se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (glej 1. odstavek 458. člena ZPP).

Ker se je tožnica v navedbah pripravljalne vloge v zvezi z višino zahtevka oziroma vtoževanih računov sklicevala na predložene cenike svojih storitev v spornem obdobju in na predpise, na katerih temeljijo njeni ceniki, ji po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče očitati, da ni zadostila trditvenemu bremenu glede višine njene terjatve, kar ji sicer očita pritožba.

Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je v skladu s 353. členom ZPP pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.