Jedro

Priglasitev k dedovanju v smislu oporoke ne pomeni hkrati odpovedi nujnemu deležu v obsegu, kolikor je kljub oporočnemu dedovanju prikrajšan nujni delež.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine po pok. P.J., nato pa odločilo, da deduje njen zakonec kot nujni dedič 1/8 zapuščine, preostalo zapuščino pa je v skladu z oporočno voljo zapustnice razdelilo med zapustničina sinova P.I. in P.M. Proti sklepu se pritožuje dedič P.M. Izrecno ne uveljavlja nobenega pritožbenega razloga, navaja pa, da je podal dedno izjavo o tem, da se strinja z oporoko in z oporočnim dedovanjem brez realnega premisleka, smiselno torej v zmoti. Nadalje navaja, da je prikrajšan njegov nujni delež in zato želi namesto tistega, kar mu gre po oporoki, nujni delež v naravi. Navaja še, da je 14 let delal na kmetiji, kot tudi, da je vrednost zapuščine napačno ocenjena.

Pritožba je utemeljena.

163. čl. Zakona o dedovanju določa, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni v Zakonu o dedovanju drugače določeno. Zakon o pravdnem postopku v svojem 352. čl. dopušča, da pritožnik lahko v pritožbi zatrjuje nova dejstva in predlaga nove dokaze. V danem primeru uveljavlja pritožitelj prav to, namreč postavlja nove trditve, da je namreč podal dedno izjavo v zmoti oziroma uveljavlja nujni delež, o čemer se na zapuščinski obravnavi ni izjavil. S tem, ko je pritožitelj na zapuščinski obravnavi priznal oporoko kot pristno in veljavno ter se priglasil k dedovanju v smislu oporoke, se hkrati ni odpovedal svojemu nujnemu deležu, kolikor je zanj prikrajšan kljub oporočnemu dedovanju. Izjava o sprejemu dediščine na podlagi oporoke, ki je nepreklicna, tudi v primeru, da pritožitelj ne bo uspel s svojim zahtevkom po razveljavitvi dedne izjave, tako ne odvzema pritožitelju pravice uveljavljati še nujni delež v obsegu, kolikor je zanj prikrajšan oziroma kolikor je na podlagi oporoke prejel manj, kot znaša njegov nujni delež. Vse navedeno zahteva razveljavitev prvostopnega sklepa, da se bo v novem postopku razjasnilo vprašanje veljavnosti podane dedne izjave, če bodo dejstva, od katerih je odvisna neveljavnost dedne izjave sporna, bo treba razveljavitev uveljavljati v pravdi, kot tudi vprašanje, ali je pritožitelj prikrajšan za nujni delež. V tem smeri bo treba ponovno zaslišati dediče in po potrebi tudi oceniti zapuščino in njene posamezne dele.