Jedro

V času morebitne sklenitve pravnega posla – dogovora o skupni gradnji in v času morebitne izpolnitve zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z ustvaritvijo nove stvari, toženec kot tujec ne na podlagi pravnega posla in ne na podlagi zakona, ni mogel pridobiti lastninske pravice na nepremičnini.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

Pravdni stranki sami nosita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik solastnik do 1/3 nepremičnine parc. št. 549.S k.o. A., kakor tudi tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožniku v roku petnajst dni izstaviti za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere bo mogoč vpis lastninske pravice pri navedeni nepremičnini v korist tožnika do 1/3, sicer bo takšno listino nadomestila sodba. Odločilo je še, da bo o pravdnih stroških odločeno s končno odločbo.

Zoper delno sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti, podredno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da so številne priče zaslišane v tem postopku, potrdile, da je vlagal velika sredstva v nepremičnino, katere zemljiškoknjižna lastnica je toženka, vse z njeno privolitvijo. S tem je zagotovo prispeval k povečanju vrednosti sporne nepremičnine za najmanj 80% glede stanovanja in je njegov zahtevek po ugotovitvi solastnine do 1/3 utemeljen, ob upoštevanju, da je tožnik sam zgradil tudi poslovni prostor. Živel in delal je v teh nepremičninah kot lastnih, ob zavedanju, da bo to vse njegovo in njegove partnerke M. (hčerke toženke), kar jima je toženka večkrat zagotavljala. Na podlagi določil Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih – ZTLR ima tožnik stvarnopravni zahtevek, ki bi mu sodišče moralo ugoditi. Sodišče je pri izdaji delne sodbe upoštevalo zgolj izpovedbe prič in strank, ne pa tudi izvedenskih mnenj. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni mogel pridobiti lastninske pravice po letu 1991 glede na dejstvo, da nima slovenskega državljanstva, ampak je državljan Republike Bosne in Hercegovine. Tožnik je ves čas postopka zatrjeval in dokazoval, da je toženka tako njemu kot njegovi zunajzakonski partnerki, že takoj, ko se je preselil v Slovenijo, to je od leta 1983, ko je bila Slovenija še del bivše Jugoslavije, zatrjevala, da lahko delata in živita na spornih nepremičninah, kot da so njune. Že za časa bivše Jugoslavije je tako tožnik postal solastnik spornih nepremičnin, kar bi sodišče moralo upoštevati. Tožnik ima trajno dovoljenje za bivanje v RS, na sedanjem naslovu živi že od leta 1984 in izpolnjuje vse pogoje za sprejem v slovensko državljanstvo. Sodišče ni pojasnilo, zakaj tožnik na spornih nepremičninah ne bi mogel pridobiti lastninske pravice. Delna sodba tako nima razlogov glede odločilnih dejstev.

Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje za odločitev pomembno dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pravilno je uporabilo tudi materialno pravo, zagrešilo pa tudi ni očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodba ima namreč razloge o vseh odločilnih dejstvih.

Tožnik s primarnim tožbenim zahtevkom zahteva ugotovitev lastninske pravice do 1/3 na sporni nepremičnini, kakor tudi izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Tožbeni zahtevek utemeljuje na dogovoru o skupni gradnji sklenjenem s toženko – lastnico sporne nepremičnine, torej na pravnoposlovni podlagi in na podlagi določb ZTLR o pridobitvi lastninske pravice z ustvaritvijo nove stvari (tožba; pripravljalna vloga z dne 9.10.2007, list. št. 72) torej na podlagi zakona (21. in 22. člen ZTLR). V tožbi in nadalje je zatrjeval, da je do vlaganj v tujo nepremičnino oziroma do stvaritve nove stvari, prišlo v letih 1992 oziroma 1993 do 1996 (tožba, izpovedba na glavni obravnavi 28.10.2009 – list. št. 232). Drugačne pritožbene trditve predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (1. odstavek 337. člena ZPP). V tem času in tudi še sedaj, toženec ni imel in nima slovenskega državljanstva, je državljan Republike Bosne in Hercegovine. V času morebitne sklenitve pravnega posla – dogovora o skupni gradnji (33. člen ZTLR) in v času morebitne izpolnitve zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z ustvaritvijo nove stvari (21. in 22. člen ZTLR), pa toženec kot tujec ne na podlagi pravnega posla in ne na podlagi zakona, ni mogel pridobiti lastninske pravice na nepremičnini. V spornem času veljavni 68. člen Ustave Republike Slovenije je določal, da lahko tujci pridobijo lastninsko pravico na nepremičnini pod pogoji, ki jih določa zakon, pri čemer je 9. člen Ustavnega zakona za izvedbo Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-1) določal, da do sprejema zakona iz 68. člena URS, tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice na nepremičninah. Zakon v spornem obdobju ni bil sprejet. Pritožbene trditve o tem, da izpolnjuje vse pogoje za sprejem v slovensko državljanstvo, prav tako predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo. V postopku pred sodiščem prve stopnje tožnik ni zatrjeval pogojev za pridobitev slovenskega državljanstva na podlagi določb Zakona o državljanstvu Republike Slovenije.

Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka, je po povedanem pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Če na kakšno pritožbeno navedbo ni odgovorilo, ni šlo za odločitev pomembno navedbo (1. odstavek 360. člena ZPP).

Ker s pritožbo ni uspel, tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP). Ker navedbe v odgovoru na pritožbo k odločitvi pritožbenega sodišča niso pripomogle, stroški odgovora ne predstavljajo za pravdo potrebnih stroškov, zato jih toženka nosi sama (1. odstavek 155. člena ZPP).