Jedro

Tudi na podlagi ZUJIK izdana odločba mora imeti obrazložitev (tretji odstavek 210. člena ZUP), po prvem odstavku 214. člena ZUP pa mora obrazložitev odločbe obsegati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank, pri čemer smiselna uporaba pomeni manj formaliziran postopek, vendar pa s tem v pravico stranke do obrazložitve skladno s standardi, ki jih zahteva 22. člen Ustave, ne more biti poseženo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kulturo št. 6150-21/2019/4 z dne 27. 2. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se projekt tožnice z naslovom ... ne sprejme v sofinanciranje (1. točka izreka) in da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica oddala prijavo na podlagi rednega letnega javnega projektnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2020 (v nadaljevanju Javni razpis), katerega namen je podpora medijem pri ustvarjanju in razširjanju programskih vsebin, ki so v skladu s 4. členom Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed) pomembne za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Projekt tožnice je ocenila strokovna komisija glede na kriterije, določene v 8.1. točki Javnega razpisa. Spodnja meja doseženega števila točk, pri kateri je projekte še bilo možno sofinancirati, je na področju A, na katerem je kandidirala tudi tožnica, znašala 330 točk od 500 možnih. Iz končnega predloga strokovne komisije izhaja, da je ta tožničinemu projektu podelila skupno 169 točk, in sicer 0, 0, 5, 20, 50, 0, 2, 50, 30, 2, 5 in 5 točk. Vsaka posamezna numerična vrednost predstavlja rezultat ocene posameznega kriterija, navedenega v Javnem razpisu. Strokovna komisija je oceno utemeljila z obrazložitvijo, da predlagani projekt ne dosega zadovoljive kakovosti, izvirnosti in aktualnosti, ker programske vsebine niso predstavljene z vidika profesionalne realizacije in niso pripravljene inovativno in ambiciozno. Ocenila je, da programske vsebine niso družbeno relevantne in ne naslavljajo tem, pomembnih za razvoj in napredek demokratične družbe. Projekt po mnenju strokovne komisije ne izkaže, na kakšen način bo vsebine predstavljal drugače kot drugi mediji, in ne pojasni, kako in zakaj bo izpostavljal družbene probleme, ki naj bi jih drugi mediji zamolčali. Je zadovoljivo komunikativen, ker komunikativno predstavlja vsebine, ki odražajo dogajanje v okolju, ter v obliki komentarjev obravnava raznolike teme iz družbe. Strokovna komisija je nadalje ocenila, da je projekt delno pomemben za razvoj slovenske kulture in jezika, saj so pravopisna pravila upoštevana, ne izkazuje pa rabe bogatega besedišča strokovne terminologije. Projekt je dokaj nepomemben za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete, komisija pa je v njem prepoznala pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti, saj obravnava tudi manj zastopane vsebine. Prav tako projekt objavlja stališča raznih posameznikov in raznih organizacij, zato pripomore k zagotavljanju objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov. Strokovna komisija je tako ugotovila, da je prijavljeni projekt dosegel skupno 169 točk, kar je manj od polovice vseh možnih točk, zato je toženka na predlog strokovne komisije njegovo sofinanciranje zavrnila.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi v bistvenem navaja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj njena obrazložitev obsega le dobesedni prepis pogojev iz Javnega razpisa, obrazložitev ocene strokovne komisije pa je povsem pavšalna in nekonkretizirana. V obrazložitvi namreč ni navedena nobena konkretna okoliščina, ki je bila v okviru postavljenih kriterijev upoštevana pri ocenjevanju njene vloge. Takšen način delovanja in izdajanja odločb predstavlja samovoljno in arbitrarno delovanje toženke, ki je v zadevi očitno odločala po političnih in ne strokovnih kriterijih. Navaja, da že sama razpisna merila omogočajo hudo arbitrarnost in neenako obravnavanje prijaviteljev. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje toženki ter da toženki naloži plačilo vseh stroškov tega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravni spis v zadevi.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Sodišče je dne 31. 5. 2022 sprejelo sklep I U 518/2020, da v predmetni zadevi odloča po sodnici posameznici iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

**K I. točki izreka**

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev sofinanciranja tožničinega projekta z naslovom „...“, s katerim se je prijavila na Javni razpis.

7. Sodišče je v svoji sodni praksi že večkrat poudarilo, da so postopki javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev specifičen tip upravnega spora. Odločanje na podlagi javnega razpisa namreč nima značaja upravne zadeve po 2. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), temveč gre za odločanje o drugi javnopravni stvari po 4. členu ZUP. To predvsem pomeni, da se pri odločanju o taki stvari določbe ZUP uporabljajo smiselno in kolikor konkretno področje ni urejeno s posebnim postopkom. Po stališču sodne prakse je zato presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno-tehničnih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Tudi izpolnjevanje razpisnih kriterijev sodišče presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje tistih kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja.1

8. Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi 120. člena ZUJIK, ki v prvem odstavku določa, da minister, pristojen za kulturo, na podlagi predloga strokovne komisije o vsaki ustrezni vlogi, prispeli na javni razpis, izda posamično odločbo, s katero odloči o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega kulturnega projekta oziroma kulturnega programa. ZUJIK v prvem odstavku 100. člena glede vprašanj postopkov javnega razpisa, ki jih ne ureja sam, napotuje na smiselno uporabo določb ZUP. ZUP se tako smiselno uporablja (med drugim) v določbah o sestavnih delih odločbe (tretji odstavek 210. člena) in o vsebini obrazložitve (prvi odstavek 214. člena). Tako tudi na podlagi ZUJIK izdana odločba mora imeti obrazložitev (tretji odstavek 210. člena ZUP), po prvem odstavku 214. člena ZUP pa mora obrazložitev odločbe obsegati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank, pri čemer smiselna uporaba pomeni manj formaliziran postopek, vendar pa s tem v pravico stranke do obrazložitve skladno s standardi, ki jih zahteva 22. člen Ustave, ne more biti poseženo.

9. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je strokovna komisija tožničinemu projektu podelila skupno 169 točk, in sicer po posameznih kriterijih razpisnih meril: 0, 0, 5, 20, 50, 0, 2, 50, 30, 2, 5 in 5 točk. Točkovanje po posameznih merilih je razvidno iz preglednice na strani 4 obrazložitve izpodbijane odločbe, obrazložitev razlogov za podelitev določenega števila točk pa je navedena na strani 5 obrazložitve. Pri merilu 1 (kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave) v obrazložitvi ni podana utemeljitev po posameznem kriteriju tega merila. Iz obrazložitve zgolj izhaja, da tožnikov projekt ne dosega zadovoljive kakovosti, izvirnosti in aktualnosti, ker programske vsebine niso predstavljene z vidika profesionalne realizacije, pri čemer strokovna komisija za takšno oceno tožnikovega projekta ni navedla nobenih konkretnih razlogov. Nadalje tudi ni navedla konkretnih razlogov, zaradi katerih je ocenila, da programske vsebine „niso pripravljene inovativno in ambiciozno“ ter „niso družbeno relevantne in ne naslavljajo tem, pomembnih za razvoj in napredek demokratične družbe“. Z enakim besedilom bi bilo mogoče obrazložiti tudi drugačno število dodeljenih točk. Strokovna komisija prav tako ne obrazloži, zakaj je tožnikov projekt ocenila kot dokaj nepomembnega za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete (merilo 3). Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da obrazložitev števila podeljenih točk ni niti vsebinsko niti strokovno preverljiva.

10. Takšna obrazložitev po presoji sodišča ne zadosti standardu obrazložitve odločbe v smislu prvega odstavka 214. člena ZUP, kot utemeljeno ugovarja tožnica. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so namreč izostali konkretni razlogi in okoliščine za oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznih kriterijih, na podlagi katerih je strokovna komisija ocenila, v kolikšni meri prijavljeni projekt izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej. Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi morala toženka v njeni obrazložitvi navesti dejanske in povsem konkretne razloge za dodeljeno število točko po posameznih kriterijih, ne pa zgolj v obliki vezanega besedila, s katerim je podana praktično enaka vsebina kot v preglednici, ki prikazuje ocenjevanje strokovne komisije z navedbo števila točk. 11. Sodišče tako ugotavlja, da je utemeljen tožničin ugovor, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Zato je (že) iz tega razloga izpodbijano odločbo treba odpraviti.

12. Ker je po navedenem sodišče spoznalo, da v postopku za izdajo izpodbijane odločbe niso bila spoštovala pravila postopka, je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V ponovnem postopku mora toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti dejanske oziroma povsem konkretne razloge za dodeljeno število točk, ki jih je na Javnem razpisu prejel tožničin projekt, pri čemer mora utemeljiti oceno za vsak posamezen kriterij. V ponovnem postopku je toženka vezana na pravno mnenje, ki ga je glede vprašanj, ki se tičejo postopka, zavzelo sodišče v tej sodbi (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

13. Sodišče se ni opredeljevalo do ostalih tožbenih ugovorov, saj je bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti že zaradi predhodno navedenih razlogov.

14. Ker je bilo že na podlagi tožbe in izpodbijanega akta očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

**K II. točki izreka**

15. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi tožnikovemu stroškovnemu zahtevku, ki je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

16. Ker je bila zadeva rešena po sodniku posamezniku brez glavne obravnave, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika) ter 22 % DDV, ki znaša 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR.

17. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Sodna taksa je upravičenim tožnikom v skladu z Zakonom o sodnih taksah vrnjena po uradni dolžnosti.

1 Tako med drugim sodbe naslovnega sodišča I U 1488/2017-9 z dne 29. 8. 2019, I U 1162/2016 z dne 21. 3. 2017 in I U 508/2016 z dne 24. 5. 2018.