9. 6. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Čebelica d.o.o., Ptuj, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Mayr & Pavlovič, o.p., d.n.o., Ptuj, na seji dne 9. junija 2005

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 225. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 124/2000, 109/01, 108/02, 26/03 – ur.p.b., 135/03, 20/04 – ur.p.b.) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti devete alineje 16. člena Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 48/99) in V. točke Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Uradni list RS, št. 111/2000) se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 3. točke II. točke Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Uradni list RS, št. 23/92) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica v pobudi z dne 25. 1. 2002 navaja, da na podlagi koncesijske pogodbe opravlja dejavnost posredovanja začasnih in občasnih del študentom in drugim osebam. Izpodbija 3. točko II. točke Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Uradni list RS, št. 23/92 – v nadaljevanju Sklep 92), V. točko Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Uradni list RS, št. 111/2000 – v nadaljevanju Sklep) ter deveto alinejo 16. člena Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (v nadaljevanju Pravilnik). Predlaga njihovo odpravo. Zatrjuje kršitev tretjega odstavka 153. člena Ustave.

2.Pobudnica poudarja, da tako Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) kot prej veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 – v nadaljevanju ZPIZ92) določata obvezno zavarovanje študentov, ki opravljajo delo prek študentskih servisov, za primer invalidnosti, telesne okvare ali smrti, ki je posledica poškodb pri delu ali poklicne bolezni. Oba zakona določata, da je zavezanec za plačilo prispevkov pravna oziroma fizična oseba, pri kateri študent dela.

3.Navaja, da po II. točki Sklepa obračunavajo in plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki so zavarovane za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodb pri delu ali poklicne bolezni, zavezanci iz III. do IX. točke sklepa v pavšalnih zneskih ali v odstotku od prejemka iz pravnega razmerja. Po V. točki sklepa prispevke iz II. točke plačujejo za dijake ter študente na dodiplomskem in podiplomskem študiju pri opravljanju dela prek pooblaščenih študentskih servisov v letnem znesku 1.200,00 SIT pooblaščene organizacije v skladu s posebnimi predpisi. Ker drugih pooblaščenih organizacij pri delu študentov ni, se navedena določba razlaga in uporablja tako, da morajo pavšalni prispevek za zavarovanje študentov plačati študentski servisi, torej tudi pobudnica. Zato je po mnenju pobudnice ta določba v nasprotju z 225. členom ZPIZ-1, po katerem so zavezanci za plačilo teh prispevkov pravne in fizične osebe, pri katerih so študenti na usposabljanju ali delu.

4.V nasprotju z 225. členom ZPIZ-1 naj bi bila tudi deveta alineja 16. člena Pravilnika, ki kot obvezno sestavino koncesijske pogodbe v primeru posredovanja dela dijakom in študentom določa obveznost agencije za plačilo obveznega zavarovanja dijakov in študentov.

5.Glede Sklepa 92 navaja, da je tudi ta (kot sedaj veljavni Sklep) v 3. točki II. točke določal, da prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki so zavarovane za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodb pri delu ali poklicne bolezni, obračunavajo in plačujejo za dijake ter študente višjih in visokih šol pri opravljanju dela prek pooblaščenih organizacij v letnem znesku 300 SIT pooblaščene organizacije. Ta določba je bila po mnenju pobudnice v nasprotju z drugim odstavkom 226. člena ZPIZ92, po katerem so morale plačevati te prispevke pravne in fizične osebe, pri katerih so bile te osebe na usposabljanju ali delu.

6.Pobudnica navaja, da je kot študentski servis navedene prispevke plačevala vse od leta 1994 in jih je po navedenih podzakonskih predpisih in razlagah pristojnih organov še vedno dolžna plačevati. Ker je bil navedeni prispevek s Sklepom, ki je stopil v veljavo 1. 1. 2001, povečan kar za štirikrat, pomeni obveznost plačila tega prispevka zanjo po vsej verjetnosti prenehanje poslovanja. Navaja še, da bo imela pravico zahtevati vrnitev plačanih prispevkov, če bosta izpodbijana sklepa odpravljena.

7.Z vlogo z dne 11. 7. 2002 je pobudnica pobudo spremenila ter dopolnila. Pove, da je bil 225. člen ZPIZ-1 spremenjen in od 1. 1. 2002 velja v novem besedilu, s katerim izpodbijani Sklep in Pravilnik nista v neskladju, zato glede teh dveh predpisov svojo vlogo spreminja v smislu 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS). Glede navedenih predpisov tako predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi, da sta bila v neskladju z 225. členom ZPIZ-1 (do 31. 12. 2001). Ugotovitev naj ima učinek odprave. Glede Sklepa 92 predlaga kot doslej.

8.Svojo vlogo razširja s pobudo za oceno ustavnosti spremenjenega 225. člena ZPIZ-1. Navaja, da po spremembi 225. člen ZPIZ-1 določa, da so zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja iz šeste alineje prvega odstavka 204. člena tega zakona pravne in fizične osebe, pri katerih so te osebe na usposabljanju oziroma delu, pooblaščeni študentski servisi in agencije za posredovanje dela dijakov in študentov, oziroma organizatorji del in akcij, v katerih te osebe sodelujejo. Člen 225 ZPIZ-1 tako določa tri vrste zavezancev za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja iz šeste alineje prvega odstavka 204. člena tega zakona, pri tem pa naj ne bi povedal, kateri od zavezancev naj v konkretnem primeru plača prispevek. Dodaja, da prihaja zaradi nejasnega zakonskega besedila v praksi do različnih razlag. Zato pobudnica meni, da je izpodbijani člen v neskladju z načelom jasnosti in določnosti iz 2. člena Ustave. Zakonska določba, ki naj bi omogočala samovoljo in različno uporabo, povzroča pravno negotovost in s tem nasprotuje načelu, da je Slovenija pravna in socialna država. Ker izpodbijana določba omogoča različno nalaganje obveznosti potencialnim zavezancem za plačilo, pa nasprotuje tudi načelu enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.

9.Državni zbor in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na pobudi nista odgovorila. Svoje mnenje oziroma pojasnila sta poslala Vlada in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju Zavod). Menita, da pobuda ni utemeljena.

10.Glede izpodbijanega 225. člena ZPIZ-1 Vlada poudarja, da je bil namen spremembe tega člena prav odprava dvoma, ki naj bi se (po mnenju Vlade povsem neupravičeno) pojavljal v praksi, in sicer kdo je zavezanec za plačilo prispevka za posebne primere zavarovanja. S spremembo naj bi bil zavezanec nedvoumno določen.

11.Glede izpodbijanega Sklepa 92 pojasnjuje, da je drugi odstavek 226. člena ZPIZ92, s katerim naj bi bil v neskladju, določal le možne zavezance za plačilo prispevkov in sicer zato, ker tako 21. člen ZPIZ92, ki je določal obvezno zavarovanje za primer invalidnosti, telesne okvare ali smrti, ki je posledica poškodb pri delu ali poklicne bolezni tudi za dijake in študente višjih in visokih šol pri opravljanju dela prek pooblaščenih organizacij, kot tudi 226. člen ZPIZ92 vsebujeta številne različne primere, v katerih nastopi obveznost zavarovanja. Upoštevajoč to dejstvo meni, da je bila dikcija določbe dovolj jasna, da je bilo možno s Sklepom določiti tudi zavezance za plačilo prispevkov v posameznem primeru. Sklep 92 naj bi tako natančno in nesporno na podlagi pooblastila iz 226. člena ZPIZ92 določal da je organizator dela v primeru, ko gre za delo oseb iz sedme alineje 21. člena ZPIZ92 (dijaki in študenti višjih in visokih šol), tudi zavezanec za plačilo pavšalnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne pa (kot neutemeljeno sklepa pobudnik) fizična ali pravna oseba, pri kateri tak zavarovanec dela.

12.Zavod enako kot Vlada meni, da je 226. člen ZPIZ92 določal le možne zavezance za plačilo prispevkov. Kljub navedenemu pa je bilo besedilo te določbe po mnenju Zavoda dovolj jasno, da se je dalo na njeni podlagi in upoštevajoč taksativno naštete možne primere, v katerih je nastopila obveznost zavarovanja, konkretno določiti tudi zavezance za plačilo prispevkov za posamezno zavarovanje. Ti so neposredno razvidni iz Sklepa 92. Vprašanje, ali je organizator dela v primeru, ko gre za delo oseb iz sedme alineje 21. člena ZPIZ92, tudi zavezanec za plačilo pavšalnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne pa fizična ali pravna oseba, pri kateri tak zavarovanec dela, v praksi zato ni bilo sporno.

13.V zvezi z izpodbijanim Sklepom je po mnenju Vlade situacija enaka. Člen 225. ZPIZ-1 naj bi določal le možne zavezance za plačilo prispevkov. Dodaja, da so se tudi po uveljavitvi ZPIZ-1 pojavili dvomi o tem, ali so zavezanci za plačilo prispevkov za dijake in študente, ki delajo prek pooblaščenih študentskih servisov, res organizatorji teh del ali pa fizične oziroma pravne osebe, pri katerih delajo. Dvome, če so sploh upravičeno obstajali, naj bi odpravil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/2001 – v nadaljevanju ZPIZ-1C), s katerim so bili med zavezance za plačilo pavšalnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izrecno uvrščeni pooblaščeni študentski servisi in agencije za posredovanje dela študentom in dijakom. V skladu s to spremembo je bil spremenjen tudi Sklep. Zavod meni enako kot Vlada, dodaja pa še, da se višina pavšalnih prispevkov, ki je bila na novo določena s Sklepom, od uveljavitve Sklepa 92 ni spreminjala. V izogib vsakoletnim spremembam sklepa je bil določen tudi način letne valorizacije prispevkov. Po tej spremembi so se pri izvajanju Sklepa v praksi pojavile težave, povezane predvsem z višino pavšalnih prispevkov, ki naj bi bila po mnenju nekaterih previsoka, nekaj težav pa naj bi bilo tudi v zvezi z zavezanci za plačilo prispevkov. Med slednjimi naj bi izstopali dvomi o tem, ali so zavezanci za plačilo prispevkov za dijake in študente, ki delajo prek pooblaščenih študentskih servisov, res organizatorji teh del ali pa fizične oziroma pravne osebe, pri katerih delajo. Te dvome naj bi odpravila omenjena sprememba 225. člena ZPIZ-1. V skladu s to spremembo je Zavod dopolnil tudi Sklep.

B. – I.

14.Po drugem odstavku 50. člena Ustave država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugi socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje. Določba zakonodajalca pooblašča, da v polju svoje presoje določi pogoje in obseg pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja oziroma iz drugih vrst obveznega zavarovanja, pri čemer mora zakonska ureditev zagotavljati socialno varnost posameznika in njegovo enakost pred zakonom, ob upoštevanju ustavne določbe o Sloveniji kot pravni in socialni državi (2. člen Ustave).

15.Zakonodajalec je v 26., 27. in 28. členu ZPIZ-1 uredil posebne primere zavarovanja. Z 225. členom, umeščenim v II. poglavje osmega dela ZPIZ-1, ki ureja prispevke, pa je kot zavezance za plačilo prispevka za posebne primere zavarovanja določil tri vrste zavezancev, in sicer pravne in fizične osebe, pri katerih so te osebe (zavarovanci) na usposabljanju ali delu, pooblaščene študentske servise in agencije za posredovanje dela dijakov in študentov ter organizatorje del in akcij, v katerih te osebe sodelujejo. Člen 225 ZPIZ-1 torej glede vprašanja, kdo je v posameznem primeru zavezanec za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja, napoti na določbe zakona, ki ureja te primere. Ti primeri so nato urejeni v drugem delu zakona z naslovom "Zavarovanci".

16.Člen 27 ZPIZ-1 ureja invalidsko zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost, člen 28 pa posebne primere zavarovanja za primer organizirane dejavnosti. Na podlagi 26. člena so za primer invalidnosti, telesne okvare ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, obvezno zavarovani tudi dijaki ter študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju pri opravljanju dela prek pooblaščenih študentskih servisov. Na podlagi iste določbe so obvezno zavarovani še: dijaki in študenti pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah; otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri praktičnem pouku v podjetjih za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu; osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to, ali za to prakso dobivajo nagrado; osebe, ki so uveljavile izvzem iz zavarovanja iz 18. člena (samozaposleni oziroma kmetje, ki ne opravljajo dejavnosti kot edini ali glavni poklic) tega zakona; vojaški invalidi, civilni invalidi vojne in druge invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih in vajah; osebe na prestajanju kazni zapora, ki niso obvezno zavarovane po tem zakonu, ter mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu z zakonom.

17.Iz navedenega jasno izhaja, da je edini primer oseb, ki so zavarovane za posebne primere zavarovanja, za katere sta lahko zavezanec za plačilo prispevkov za te primere zavarovanja pooblaščeni študentski servis in agencija za posredovanje dela dijakov in študentov, določen v šesti alineji prvega odstavka 26. člena ZPIZ-1. To so dijaki ter študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju pri opravljanju dela preko pooblaščenih študentskih servisov. Zato je neutemeljen očitek pobudnice, da iz besedila 225. člena ZPIZ-1 ni mogoče sklepati, kdo je v posameznem primeru zavezanec za plačilo prispevka za posebne primere zavarovanja, in da je zato ta določba v neskladju z 2. členom Ustave. Ker pobudnica zatrjevano kršitev splošnega načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave utemeljuje le s ponavljanjem razlogov, s katerimi utemeljuje kršitev 2. člena Ustave, je neutemeljen tudi ta očitek. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo v tem delu kot očitno neutemeljeno zavrnilo (1. točka izreka).

B. – II.

18.Pobudnica je z vlogo z dne 11. 7. 2002 pobudo zaradi spremembe 225. člen ZPIZ-1 spremenila. Ker naj izpodbijana določba devete alineje 16. člena Pravilnika in V. točke Sklepa od uveljavitve ZPIZ-1C ne bila več v neskladju z 225. členom ZPIZ-1, predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi neskladje izpodbijane določbe z 225. členom ZPIZ-1 (do uveljavitve spremembe oziroma do 31. 12. 2001), tej ugotovitvi pa da učinek odprave.

19.V primeru, da je bil med postopkom pred Ustavnim sodiščem izpodbijani predpis usklajen z Ustavo in zakonom oziroma je prenehal veljati, morajo biti za njegovo presojo izpolnjeni pogoji iz 47. člena ZUstS. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče ugotovi, da predpis, ki je med postopkom prenehal veljati, niso pa bile odpravljene posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti, ni bil v skladu z Ustavo in zakonom. Pri podzakonskih aktih ali splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, Ustavno sodišče odloči, ali ima njegova ugotovitev učinek odprave ali razveljavitve.

20.Kot je bilo navedeno je pobudnica Ustavnemu sodišču predlagala, da ugotovi nezakonitost navedenih določb Pravilnika in Sklepa za čas do uveljavitve spremembe 225. člena ZPIZ-1 oziroma do 31. 12. 2001, tej ugotovitvi pa da učinek odprave. Ne glede na morebitne posledice, ki so pobudnici nastale, Ustavno sodišče ne bi odpravilo izpodbijanih aktov, ker po vsebini ureditev sama po sebi ni v neskladju z Ustavo (tako na primeru tudi v odločbi št. U-I-330/96 z dne 11. 6. 1997, Uradni list RS, št. 39/97 in OdlUS VI, 88). V poštev bi zato prišla le ugotovitev z učinkom razveljavitve. Ker pa pobudnica v zvezi s plačilom prispevkov za sporno obdobje do 31. 12. 2001 nima odprtih postopkov, takšna odločitev na njen pravni položaj ne more vplivati. Ker zaradi navedenega niso podane procesne predpostavke iz 47. člena ZUstS, je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

B. – III.

21.Izpodbijani Sklep 92 je bil izdan na podlagi drugega in tretjega odstavka 226. člena v zvezi z 275. in 318. členom ZPIZ92. ZPIZ92 je prenehal veljati z uveljavitvijo ZPIZ-1, ki je začel veljati 1.1. 2000. Člen 454 ZPIZ-1 določa, da se podzakonski akti, ki so se uporabljali do uveljavitve tega zakona, uporabljajo še naprej, do sprejema novih. Med temi je bil tudi Sklep 92. Nov Sklep o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (ki je tudi predmet tega sklepa) je začel veljati 9. 12. 2000, uporabljati se je začel 1. 1. 2001. Sklep 92 se torej od 31. 12. 2000 ne uporablja več. Iz razlogov, navedenih v 19. in 20. točki te obrazložitve, je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo, ne da bi se spuščalo v obstoj drugih procesnih predpostavk (3. točka izreka).

C.

22.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

[1]Člen 225 ZPIZ-1 je pred spremembo določal, da so zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja iz šeste alineje prvega odstavka 204. člena tega zakona pravne in fizične osebe, pri katerih so te osebe na usposabljanju oziroma delu, oziroma organizatorji del in akcij, v katerih te osebe sodelujejo.

[2]Naknadno je bila z uveljavitvijo Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 30/03) izpodbijana določba devete alineje 16. člena Pravilnika spremenjena tako, da navedeni členi izpodbijane določbe ne vsebuje več. Po spremembi16. člen v deveti alineji določa, da je v koncesijski pogodbi potrebno določiti tudi, obveznost koncesionarja, da podpisani aneks h koncesijski pogodbi dostavi v roku 15 dni od prejema aneksa.

[3]S sklepom o spremembah in dopolnitvah sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Uradni list RS, št. 22/2002) je bila spremenjena tudi V. točka Sklepa, in sicer je bilo besedilo"pooblaščene organizacije v skladu s posebnimi predpisi" nadomeščeno z besedilom "pooblaščeni študentski servisi in agencije za posredovanje dela dijakov in študentov".