Up-245/99

29. 3. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 29. marca 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 436/99 z dne 26. 8. 1999 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. Ks 176/99 z dne 31. 5. 1999 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik z ustavno pritožbo, vloženo dne 14. 9. 1999 in dopolnjeno dne 4. 2. 2000, izpodbija sklep Višjega sodišča v Mariboru, s katerim je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Mariboru. S sklepom zunajobravnavnega senata je bila zavrnjena pritožnikova zahteva za obnovo kazenskega postopka po določbi 1. točke prvega odstavka 407. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 72/98 in 6/99 - v nadaljevanju: ZKP). Zatrjuje kršitev človekovih pravic, do katerih naj bi prišlo v postopku odločanja o predlogu pritožnika za združitev kazni, tako pred prvostopnim kot tudi pred drugostopnim sodiščem. Pritožnik še navaja, da naj bi do zatrjevanih kršitev prišlo zaradi protipravnega ravnanja ene od sodnic in uveljavlja kršitev 26. člena Ustave.

2.Ena od predpostavk za vložitev ustavne pritožbe je po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) izčrpanost vseh pravnih sredstev. Praviloma se ustavna pritožba lahko vloži, ko so izčrpane vse redne in izredne pravne poti, s katerimi se lahko popravijo ali odpravijo kršitve ustavnih pravic. Po drugem odstavku 51. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

3.Pritožnik izpodbija sklep Višjega sodišča o zavrnitvi pritožbe zoper sklep zunajobravnavnega senata, ki je odločal v postopku neprave obnove. Po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP se zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo sme po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti. Glede na navedeno je zoper izpodbijano odločitev dovoljeno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.

4.Pritožnikova vloga je bila tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Zato je Ustavno sodišče pritožnika pozvalo, naj jo v roku osem dni dopolni, predvsem z navedbo podatkov o izčrpanosti vseh pravnih sredstev. Opozorilo ga je tudi na posledice, če vloge v postavljenem roku ne bo dopolnil. Ker pritožnik kljub dopolnitvi vloge ni izkazal izčrpanosti pravnih sredstev, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

6.Kolikor se pritožnikove navedbe nanašajo na protipravnost ravnanja sodnice, je treba ugotoviti, da pritožnik tudi v tem delu ni izčrpal vseh pravnih sredstev. Protipravnost ravnanja sodnice je mogoče uveljavljati v civilni pravdi na podlagi splošnih pravil odškodninskega prava. Zato bi moral pritožnik tudi glede tega pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpati predvideno sodno varstvo pred pristojnim sodiščem.

7.Ker pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

8.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Miroslava Geč- Korošec.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk